Borza, Znanje
S&P 500 na novem rekordu: kako lahko zaslužimo ob slabih novicah
16.04.2026
-
Čas branja: 9 minut
Trenutno smo v okolju, ki so ga nekateri ekonomisti označili, kot Goldilocks (Zlatolaska), ko je okolje “ravno prav”. Beležimo stabilno gospodarsko rast, zmerno inflacijo in močno sezono dobičkov borznih družb – podprte z investicijami velikih tehnoloških podjetij v umetno inteligenco ter z upanjem na znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke. Vse to je ustvarilo idealno okolje za rast delniških tečajev.
Mirnost trga je osnovana na tako imenovanem “resetu volatilnosti”, je v zadnji objavi zapisal analitik Christian Mueller-Glissmann iz investicijske banke Goldman Sachs. To pomeni, da so vlagatelji sprejeli nižje donosnosti, saj verjamejo, da so nihanja cen pod nadzorom.
Indeks volatilnosti Vix, ki ga imenujemo tudi indeks strahu, je pri trenutni ravni, ko je vrednost indeksa 16, pod dolgoletnim povprečjem, ki znaša med 18 in 20 točk.
Goldman Sachs je opozoril, da v tako imenovanem obdobju Goldilocks (Zlatolaska) nizka borzna in gospodarska volatilnost običajno vodita k stabilnejšim donosom. Vendar je banka posvarila, da bi se lahko to zatišje hitro spremenilo v nevihto, če bi se upočasnila gospodarska rast ali če bi ameriška centralna banka Fed zaostrila denarno politiko. “Obstaja latentno tveganje, da se vse obrne, če pride do negativnih gospodarskih in obrestnih šokov,” so zapisali.
Njihov model, ki združuje podatke o nihajnosti in širše gospodarske kazalnike kaže, da je možnost večje rasti omejena, saj se veliki tržni vzponi zgodijo predvsem ob okrevanjih iz globokih padcev. Po navedbah Goldmana so takšni padci pogosto sproženi s faktorji, kot so visoka vrednotenja delnic in šibak poslovni cikel.
Danes so indeksi, kot je ameriški S&P 500, na rekordih. Kot je opozoril Goldman Sachs, so obdobja visokih vrednotenj in nizke volatilnosti najbolj ranljiva. Tako je bilo v letih 1999, 2007 in 2018 – in po mnenju investicijske banke to velja tudi danes.
Izraz “Goldilocks” ekonomija ni novost. V ekonomiji se je Zlatolaska pojavila v 1960-ih, v širšo rabo pa ga je v devetdesetih vpeljal ekonomist David Shulman iz Salomon Brothers s poročilom The Goldilocks Economy: Keeping the Bears at Bay (Zlatolaskina ekonomija: kako zadržati prihod medveda). Kot v pravljici o Zlatolaski in treh medvedih gre za iskanje “ravno prav” ravnovesja – ne prevroče ne prehladno.
A kot je pred leti opozoril ekonomist James Duesenberry, je takšno ravnovesje redko trajno: “Ko je rast premočna, pride inflacija; ko se rast ohladi, preži recesija.”
Bo tokratna Zlatolaska odgnala medveda? Verjetnost popravkov borznih indeksov v naslednjih treh mesecih je nad 10 odstotki, v enem letu pa presega 20 odstotkov, ocenjujejo pri Goldman Sachs.
Podobnega mnenja so tudi analitiki ženevske IG Bank, ki so v nedavni analizi izrazili podobna stališča in zapisali, da kazalniki sentimenta utripajo z opozorilnimi signali. “Nedavna umiritev kazalnikov sentimenta lahko kaže na to, da trg začenja prepoznavati nekatera od teh osnovnih tveganj, čeprav ostaja nejasno, ali to pomeni zdravo korekcijo ali začetek pomembnejše prilagoditve,” so zapisali.
Velik del letošnjega borznega zagona je prišel od peščice podjetij – tako imenovanih Veličastnih 7. Apple, Nvidia, Microsoft in drugi tehnološki velikani so potisnili indekse na nove rekordne ravni. A ta koncentracija pomeni, da bi morebitni zdrs enega od teh podjetij lahko zamajal celoten trg, opozarja Goldman Sachs.
Obenem se med malimi vlagatelji krepi špekulativno vedenje, kar je v preteklosti pogosto pomenilo opozorilo pred korekcijo, so zapisali. Nedavno so o tej težavi, zlasti med kitajskimi vlagatelji, pisali na Bloombergu, kjer se je obseg poslov na vzvod (torej z izposojo denarja) povzpel na 2,28 bilijona juanov (320 milijard dolarjev), s čimer je presegel prejšnji rekord 2,27 bilijona juanov iz leta 2015. Trgovci so takšne vzvodne pozicije dodajali ves avgust razen treh dni.
Trumpove carine še naprej pritiskajo na globalno trgovino, inflacija bi se v drugi polovici leta lahko znova okrepila, šibkejši podatki s trga dela pa nakazujejo upočasnitev gospodarske rasti. Vse to ustvarja nevarnost stagflacije – kombinacije visoke inflacije in nizke gospodarske rasti – kar bi lahko prisililo ameriško centralno banko Fed v manj ugodno monetarno politiko.
V prihodnjih mesecih bi lahko ti dejavniki obremenili gospodarstvo in posledično vplivali na znižanje dobičkov podjetij ter posledično tudi cene delnic. “V našem osnovnem scenariju se bodo makroekonomski pritiski verjetno povečali,” je zapisal Mueller-Glissmann.
Za zdaj vlagatelji še vedno uživajo v Zlatolaskinem svetu, kjer je vse “ravno prav”. A zgodovina kaže, da so ta obdobja kratkega diha. Zato tudi Goldman Sachs svetuje previdnost. Banka ostaja “taktično nevtralna”: povečuje delež gotovine, svetuje zmerno izpostavljenost delnicam in poudarja pomen surovin v portfelju.
Mimogrede, pravljica o Zlatolaski se pogosto konča tako, da se medvedi vrnejo domov. Tudi na borzi je lahko dovolj le en šok – inflacija, poteza Fed ali razočaranje pri tehnoloških velikanih – da se borzna pravljica hitro končna.
Kot je zapisal Shulman leta 1992: “Zlatolaskina ekonomija je kot pravljica – prelepa, da bi trajala.”
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
