Poplava ETF-ov. Je to dobra ali slaba novica za vlagatelje?

V ZDA je registriranih več kot 3.300 kotirajočih skladov (ETF), globalno pa kar 13.000, kaže raziskava Morningstar. V Evropi, kjer velja strožja regulacija, število UCITS ETF-ov presega 3.100, kaže raziskava AXA Investment Managers. Ponudbe je precej, pa je to dobro za vlagatelje?

ETF-ov je več kot delnic v ZDA

Po podatkih Morningstar se je ameriški trg ETF-ov v zadnjem desetletju eksplozivno razširil. Če so še pred 15 leti ETF-i predstavljali predvsem osnovne indeksne produkte na S&P 500 ali Nasdaq 100, danes obstajajo skladi za vsako nišo: od umetne inteligence in litija do kibernetske varnosti, ESG, celo na kriptovalute.

Na drugi strani pa se število delnic, ki kotirajo v ZDA, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo – deloma zaradi pomanjkanja IPO-jev, deloma zaradi prevzemov in privatizacij. LTSE navaja, da se je število ameriških javnih podjetij v letu 2025 znižalo na približno 3.700 oziroma se je prepolovilo iz leta 1997, ko je bil dosežen rekord, so pisali na The Wall Street Journal.

ETF rastejo kot gobe po dežju tudi zaradi premika v vlagateljskih preferencah – od posameznih podjetij k pasivnim košaricam.

Evropski kontekst: UCITS ETF-i

Evropski vlagatelji nimajo dostopa do ameriških ETF-ov zaradi regulacije PRIIPs, ki zahteva dokumente KID (Key Information Document). Zato vlagajo predvsem v UCITS (kratica za Union’s Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities) ETF-e, ki so bolj regulirani, pregledni in davčno pogosto ugodnejši.

ETF, ki ustrezajo evropski regulaciji, najdemo na spletni strani justETF.com.

Privlačnost in pasti

ETF-i prinašajo nizke stroške, transparentnost in likvidnost. Vendar pa jih spremljajo tudi pasti, ki jih mali vlagatelji pogosto spregledajo:

• Kanibalizacija: številni ETF-i imajo v lasti iste delnice (Apple, Microsoft, Nvidia), zato razpršitev ni tako široka, kot se zdi.
• Marketinški produkti: tematski ETF-i pogosto pridejo na trg ravno ob vrhuncu evforije (primer ESG, kibernetska varnost, kripto ETF).
• Nizka likvidnost: manjši ETF-i z manj kot 50 milijoni evrov sredstev se hitro zaprejo.
• Davki in stroški: UCITS ETF-i so pogosto davčno ugodnejši v Evropi, a aktivno upravljani ETF-i ostajajo dražji.

Paradoks izbire

Za vlagatelje je danes izbira večja kot kadarkoli prej – a ravno to predstavlja tveganje. Več ETF-ov ne pomeni nujno večje razpršitve ali boljših rezultatov, temveč več pasti za neizkušene vlagatelje. Gre za tako imenovani paradoks izbire (paradox of choice). Ta psihološki koncept trdi, da čeprav se zdi, da nam večja izbira prinaša večjo svobodo in boljše odločitve, lahko v resnici vodi do odlašanja, tesnobe in nezadovoljstva. Podobno je denimo kot pri izbiri marmelade, pralnih praškov in drugih artiklov v trgovini. Več jih je, težje je izbrati.

Pri ETF-ih se paradoks izbire manifestira na naslednje načine:

• Paraliza odločanja: Namesto da bi vlagatelj izbral preprost in široko razpršen globalni ETF, ga lahko ogromno število skladov popolnoma preobremeni. V strahu, da bi izbral “napačno” naložbo, pogosto sploh ne investira in tako izgubi priložnost za dolgoročno rast.
• Žalost in obžalovanje: Tudi ko se vlagatelj odloči za določen ETF, se pogosto sprašuje, ali bi morda drug sklad dosegel boljši donos. Ta občutek obžalovanja lahko zmanjša zadovoljstvo z odločitvijo in povzroči nepotrebno tesnobo.
• Prekomerna analiza: Iskanje “popolnega” ETF-a lahko postane izjemno zamudno in izčrpavajoče. Vlagatelj porabi ogromno časa za primerjavo donosov, stroškov in strategij, čeprav razlike med podobnimi skladi pogosto niso bistvene.

Za dolgoročno strategijo se večina analitikov strinja, da ostajajo najbolj smiselni široko razpršeni indeksni UCITS ETF-i na globalne delnice ali obveznice. Tematski produkti pa so pogosto zgolj kratkoročna moda.

Podkast

Izobraževanja

Novice

O nas

Taxistent

Modri AI

Kontakt

Premium