Borza, Znanje
S&P 500 na novem rekordu: kako lahko zaslužimo ob slabih novicah
16.04.2026
-
Čas branja: 9 minut
Pravijo, da iz malega lahko zraste veliko. Zato je ključno, kako usmerimo tudi male zneske, pa če nismo niti lovci na vroče zgodbe, niti nismo povsem konservativni. Kaj lahko storimo in kako daleč lahko pridemo s 100 evri mesečno?
Za vlagatelja, ki danes vstopa na borzo, pogled v preteklost ni le nostalgija, ampak dragocena lekcija. Kot pravi znani pregovor: “Zgodovina se ne ponavlja, pač pa rima.”
Ameriški indeks S&P 500 je v zadnjih treh desetletjih ustvaril povprečno 10,9 odstotka letno (z reinvestiranimi dividendami in izraženo v ameriškem dolarju). To pomeni, da je povprečen vlagatelj, ki je dosledno vlagal majhne zneske, v dveh desetletjih zgradil znaten portfelj. Pot sicer ni bila gladka: leto 1995 je prineslo skoraj 38-odstotno rast, medtem ko je leto 2008 pomenilo boleč 37-odstotni upad vrednosti. Ti podatki jasno kažejo, da so povprečja lahko zavajajoča in da potovanje vlagatelja ni vedno linearno.
Povprečna donosnost enega najširših globalnih indeksov, MSCI World, je v zadnjih 20 letih znašala okoli 7 odstotkov, torej tri do štiri odstotne točke manj kot indeks S&P 500.
Zakaj takšna razlika? S&P 500 je sestavljen iz 500 največjih ameriških podjetij, medtem ko MSCI World vključuje 1.320 delnic razvitih gospodarstev (ZDA, Evropa, Japonska itd.), pri čemer je 70-odstotna izpostavljenosti do ameriškega trga. Zadnje desetletje je ameriški trg, predvsem na krilu tehnoloških podjetij kraljeval borznemu Olimpu.
Velike investicijske hiše, kot so Vanguard, J.P. Morgan in BlackRock, ocenjujejo, da bodo dolgoročne letne donosnosti v razponu med tremi in šestimi odstotki. To je precej manj od preteklih dveh desetletij, a bolj skladno z današnjimi višjimi obrestnimi merami v ZDA in vrednotenji delnic. Kdor načrtuje dolgoročno in ima povprečno toleranco do tveganja, mora te napovedi jemati resno, saj pomenijo, da rast preteklosti ni zagotovilo za prihodnost.
Kaj to pomeni za povprečnega vlagatelja v Evropi, če varčuje na dolgi rok, torej več kot 10 let?
Vlagatelj se odloči celotni znesek 100 evrov usmeriti v globalno razpršene sklade (ETF), kot je denimo iShares Core MSCI World ali Vanguard FTSE All-World, ki zagotavljajo razpršitev med več tisoč podjetji po svetu.
Takšen scenarij je na prvi pogled dolgočasen, a prav to je njegova moč. Po 20 letih rednega in discipliniranega mesečnega investiranja ter ob povprečni petodstotni donosnosti bi se nabralo dobrih 40 tisočakov, ob skoraj 11-odstotni donosnosti pa bi bil znesek več kot podvojen in bi znašal dobrih 87 tisočakov.
Ni nujno vsaka naložba finančna. Polovico mesečnega zneska, torej 50 evrov mesečno, lahko namenimo pridobivanju novih znanj in izkušenj (tečaji, knjige, delavnice …), polovica pa investiramo v globalno razpršene sklade.
Vrednost znanja ne more upasti, prav tako vam ga nihče ne more vzeti. Poleg tega vam lahko nova znanja in spretnosti prinesejo višji zaslužek v službi ali pri novih poslovnih priložnostih.
Za vlagatelja, ki je pripravljen sprejeti več tveganja, lahko preigra scenarij, kjer polovico zneska nameni gradnji trdnih temeljev, in sicer tako, da investira v enega od globalnih skladov, drugo polovico pa v eno od kriptovalut, kot so denimo bitcoin, ether ali solana, ki imajo med 10 tisoč kriptovalutami največjo tržno kapitalizacijo.
Pri tem scenariju se morate zavedati povečane nihajnosti in s tem povezanih tveganj, a hkrati tudi potencialno višjih donosov (ali izgub).
Prednost današnjega časa je, da ni več nujno kupiti cele enote ETF-ja ali delnice. S frakcijskim trgovanjem lahko 100 evrov razdelimo tako, kot želimo – pol v en sklad, pol v drugega, ali pa nekaj evrov v delnico, ki nam s stotimi evri ni dosegljiva kot na primer Microsoft, Amazon ali Apple.
To pomeni, da se s 100 evri mesečno lahko gradimo portfelj, ki je prej zahteval nekaj tisoč evrov. Tehnologija, ki jo ponujajo platforme, kot so Revolut, Trade Republic, Interactive Brokers ali nekateri posredniki v EU, omogoča, da se izogneš “neinvestiranemu denarju” na računu samo zato, ker enota sklada stane več kot 100 evrov.
To je le nekaj scenarijev. Ne glede na to, kateri scenarij izberete, je ključno spoznanje, da za začetek vlaganja ne potrebujete veliko denarja, temveč načrt, doslednost in potrpežljivost. Vaših 100 evrov lahko postane temelj za izgradnjo pomembnega premoženja, če ste se pripravljeni učiti, prilagajati in vztrajati, ne glede na to, kaj se dogaja na trgu.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
