Manj poročanja za borzne družbe: kaj bi to pomenilo za vlagatelje in trg

Se bodo četrtletna borzna poročila, ki jih morajo objavljati ameriške borzne družbe vsake tri mesece, po 50 letih poslovila? Bo to prineslo še več negotovosti na borznem parketu? Kako je to urejeno pri nas?
Avtor: Marja Milič
27.09.2025
-
Čas branja: 4 minute

Kazalo

Money-How tedenski novičnik
Politika zasebnosti*

Po 50 letih bi se lahko končala era četrtletnih poročil ameriških borznih družb. Pobudo za ukinitev četrtletnih poročil je dal tako predsednik ZDA Donald Trump kot tudi borza LTSE (Long-Term Stock Exchange). Oba predlagata, da se podjetjem dovoli objava finančnih rezultatov le dvakrat na leto, je pisal na The Wall Street Journal.

Če bi četrtletna poročila ukinili, bi podjetja več prihranila, in posledično bi bilo več zanimanja za uvrstitev novih podjetij na borzo, so zapisali pri LTSE. To idejo sta v preteklosti podprla tudi prvi mož JPMorgan Chase Jamie Dimon in dedek dolgoročnega investiranja Warren Buffett.

Pri nas četrtletna poročanja zaradi pravilnika LJSE

Slovenske borzne družbe iz prve kotacije poročajo četrtletno, polletno in letno, medtem, ko iz standardne pa dvakrat letno. Javne družbe nimajo dolžnosti obvezne objave četrtletnih poročil, objaviti morajo letno in polletni poročilo, navajajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1). Ob tem še dodajajo, da morajo izdajatelji prve kotacije v skladu s 24. členom Pravil Ljubljanske borze objavljati četrtletne podatke, torej za prvo in tretje četrtletje.

ATVP še dodajajo, da nimajo informacije, da bi izdajatelji prve kotacije na Ljubljanski borzi podali pobudo za ukinitev četrtletnega poročanja. Na Ljubljanski borzi, ki jo vodi od septembra lani Marko Bombač, o tem niso razmišljali, smo izvedeli neuradno.

Manj informacij, več negotovosti

Četrtletna poročila dajejo vpogled v poslovanje večkrat čez leto. Če bi bili ti mejniki poročanja redkejši, bi bilo težje slediti “trenutnemu” stanju podjetja, menijo nekateri.

Raziskave kažejo, da delnice pogosto reagirajo na presenečenja v poročilih z zamikom, kar povzroča t. i. “post-earnings-announcement drift”. Če bi se poročilo objavljalo le dvakrat letno, bi se takšni zamiki lahko podaljšali, kar bi potencialno lahko povečalo nestanovitnost trga, razmišljajo nekateri.

Javne družbe nimajo dolžnosti obvezne objave četrtletnih poročil, objaviti morajo letno in polletno poročilo. Morajo pa izdajatelji prve kotacije v skladu s pravili Ljubljanske borze objavljati četrtletne podatke, so pojasnili na ATVP.

Tveganje manjše preglednosti

Po izkušnjah ATVP nekatere javne družbe na vmesna poročanja (kot so četrtletna poročila, razkritja nerevidiranih letnih podatkov) gledajo kot priložnost, da ažurno komunicirajo s svojimi vlagatelji, dodajajo.

Nekatere uprave želijo razkriti informacije, da pa to lahko storijo transparentno, jih v izogib nezakonitemu razkrivanju (notranjih) informacij raje objavljajo (pogosteje, več), da ne zaidejo v past, da bi morda v komuniciranju (npr. intervjuji, ipd.) razkrili kaj, česar vlagateljem po ZTFI-1 niso.

Polletno poročanje bi lahko povečalo tveganje, da bi podjetja prikrivala težavno v poslovanju, so že leta 2018 opozarjali strokovnjaki iz univerze Wharton. Prav tako bi to lahko povečalo priložnosti za trgovanje na podlagi notranjih informacij (insider trading) in zakasnelo odkrivanje in razkrivanje ključnih dogodkov.

Kljub morebitnim prihrankom, ki bi jih imela podjetja, številni analitiki poudarjajo, da vlagatelji potrebujejo redne in pravočasne informacije za sprejemanje utemeljenih naložbenih odločitev.

Zagovorniki spremembe, med katerimi je tudi norveški državni pokojninski sklad, ki upravlja s 1.000 milijardami premoženja trdijo, da bi premik k polletnemu poročanju spodbudil dolgoročnejšo perspektivo in zmanjšal kratkoročni pritisk na podjetja, je že januarja pisal Reuters. S tem bi se ustvaril večji prostor za inovacije, rast in razvoj, saj se podjetjem ne bi bilo treba tako hitro prilagajati četrtletnim pričakovanjem.

Tvegano za analitike in aktivne vlagatelje

Čeprav bi polletna poročila podjetjem prihranila čas in denar, ti prihranki morda ne odtehtajo izgube učinkovitosti za analitsko delo. Za profesionalne in institucionalne vlagatelje je četrtletna frekvenca podatkov ključna za uravnoteženje portfeljev, prilagoditve strategij in oceno prihodnjih trendov. Brez teh informacij bi trg postal bolj nepredvidljiv, kar bi povzročilo večje razkorake med dejanskim in opaženim stanjem podjetij.

Pobudo je LTSE napovedala jeseni 2025, potem ko se je število javnih družb v ZDA prepolovilo glede na rekordno leto 1997, je pisal The Wall Street Journal. Zagovorniki spremembe menijo, da bi polletna poročila lahko olajšala regulativni pritisk in spodbudila podjetja, da ostanejo javna ali se odločijo za vstop na borzo, kar bi koristilo celotnemu trgu z večjo likvidnostjo in izbiro.

Dilema: več informacij ali manj?

Če bodo četrtletna poročila res postala preteklost, bodo morali vlagatelji sprejeti več negotovosti — in se naučiti brati med vrsticami.

    Dodaj odgovor
    Novice, Borza

    Morda vas zanima tudi

    Money-How tedenski novičnik