Znanje, Borza, Razno
Unovčevati dobičke, dokupovati ali čakati? Kaj storiti
18.01.2026
-
Čas branja: 9 minut
Do avgusta so domači vzajemni skladi zabeležili 286,7 milijona evrov neto vplačil — kar je 17 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2024, a še vedno tretji najvišji rezultat v zadnjih desetletjih, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Na prvi pogled bi lahko sklepali, da zanimanje vlagateljev ostaja močno. A bolj podroben pogled razkrije, da slika ni tako enoznačna, kot kažejo agregatni podatki. Za junijski skok v višini skoraj 100 milijonov evrov je v večji meri odgovoren en sam vlagatelj, ki je večino sredstev potem že julija umaknil. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju statistike.
Leto 2025 se je začelo optimistično. V prvih dveh mesecih je bilo vplačanih več kot 119 milijonov evrov, nato pa se je tempo vplačil upočasnil. Marec, april in maj so bili precej mlačni, s skupno le 41 milijoni evrov prilivov, kaže agregirana statistika, ki vključuje delniške, obvezniške, mešane in denarne sklade.
Potem pa je prišel junijski rekord. Tega lahko pripišemo enkratnemu vplačilu enega vlagatelja, in sicer je vplačal okoli 70 milijonov evrov v denarni sklad. Neuradno naj bi šlo za nekdanje lastnike pekovske družbe Don Don, ki so podjetje junija prodali mehiškemu velikanu Grupo Bimbo. Ti naj bi, po informacijah virov, del kupnine začasno parkirali v denarnem skladu Generali MM, ki ga upravlja Generali Investments, kjer se je 9. junija obseg sredstev v upravljanju povečal z 48 na 108 milijonov evrov, so pisali na Bloomberg Adria.
“Gre za interne odločitve,” je v telefonskem pogovoru na vprašanje, ali so del kupnine vložili v denarni sklad, odgovoril Aleš Mozetič, ki je skupaj s sestro Alenko Mozetič Zavrl podjetje ustanovil pred 30 leti, so še zapisali.
Da je šlo samo za kratkoročno parkiranje, prikazuje tudi statistika ATVP, saj je bilo že naslednji mesec zabeleženo neto izplačilo iz denarnega sklada v višini 62,7 milijona evrov.
V skupnem poročilu neto vplačil vzajemnih skladov je bilo v avgustu zabeleženih dobrih 49 milijona evrov neto vplačil, pred tem pa 22,7 milijona neto izplačil.
Zakaj denarni sklad in ne depozit? Marsikdo se morda sprašuje, zakaj vložiti milijone za ne mesec v denarni sklad? Denarni skladi so likvidni (sredstva so dostopna v petih delovnih dneh), razpršeni in lahko tudi davčno ugodnejši. Pri prodaji enot sklada se upoštevajo normirani stroški, kar ob nizki donosnosti lahko pomeni nižjo davčno obveznost.
Čeprav strokovnjaki pravijo, da so denarni skladi substitut depozitom, pa so depoziti manj fleksibilni. Trenutno ponujajo podobne obresti (okoli dva odstotka) kot denarni sklad, toda brez možnosti hitrega umika. Ob tem velja opozoriti, da denarni skladi niso zajamčeni, vrednost glavnice lahko niha in za razliko od depozitov ni jamstva Banke Slovenije.
Čeprav skupni podatki kažejo, da so se vplačila v vzajemne sklade letos skoraj približala lanskim rekordom, pa je vseeno optimizem navkljub rekordom na borzah, je malce usahnil. V povprečju je bilo letos 35,8 milijona evrov neto vplačil mesečno.
Glavnino letošnjih vplačil beležijo delniški skladi, ki so od januarja do avgusta zbrali približno 184 milijonov evrov oziroma kar dve tretjini vseh letošnjih neto prilivov. To je dobro tretjino manj kot lani (286 milijonov) v enakem obdobju, a še vedno precej visoko v primerjavi s preteklimi leti, z izjemo leta 2021, ko je bilo do avgusta zabeleženih 199 milijonov neto vplačil. Letos so delniški skladi beležili skoraj vsak mesec neto prilive, z izjemo marca, ko je bilo manj kot milijon evrov neto odlivov, to sovpada z negotovostjo Trumpovih carin, ki jih je napovedal za 2. april kot dan osvoboditve.
Obvezniški skladi so v enakem obdobju pritegnili še okoli 28 milijonov evrov, mešani pa 27 milijonov, oboji z razmeroma enakomernimi mesečnimi tokovi. Takšna struktura kaže, da so vlagatelji letos ostali usmerjeni predvsem v delnice, medtem ko so denarni skladi služili predvsem kot kratkoročno parkirišče večjih zneskov.
Letošnji upad prilovov v delniške sklade za tretjino v primerjavi z enakim obdobjem lani, je verjetno posledica več dejavnikov, med katere lahko na prvem mestu izpostavimo povečano negotovost in vse večje globalne geopolitične izzive, ki so eskalirali od izvolitve predsednika ZDA Donalda Trumpa. Verjetno prihaja tudi zaradi tega do rotacije vlagateljev v druge naložbene razrede, kot je denimo zlato, ki velja varno pribežališče v času povečane negotovosti. Trenutno je potrebno za 31,1-gramsko unčo odšteti 3.100 evrov (3.600 dolarjev).
Resnejših odlivov pa v zadnjih letih pravzaprav ni bilo. Z izjemo marca 2020, ko je udaril koronavirus in je iz skladov bilo izplačanih 25 milijonov evrov.
V letu 2008, ko je udarila finančno-gospodarska kriza, je ameriški indeks S & P 500 upadel za kar 56 odstotkov. Vlagatelji po svetu so se pognali v beg. Družbe za upravljanje pri nas so v letu 2008 zabeležile rekordni odliv sredstev, in sicer 131 milijonov evrov do avgusta. Do konca istega leta je bila številka skoraj trikrat višja, in sicer je bilo izplačil v celem letu 2008 304 milijone evrov.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
