Slovenski delniški trg je po več kot 18 letih znova dosegel zgodovinske ravni. Indeks SBITOP je leto 2026 začel z izjemno rastjo, podprto z dobrimi poslovnimi rezultati, visokimi dividendami in stabilnimi bilancami podjetij prve kotacije. V epizodi analiziramo borzni patriotizem, vlogo slovenskih delnic v portfelju, likvidnostna tveganja majhnega trga ter prihajajoče spremembe, kot so individualni naložbeni računi (INR) in vstop delnic Vzajemne na Ljubljansko borzo.
Slovenski kapitalski trg je v leto 2026 vstopil izjemno odločno. Indeks SBITOP je po 18 letih znova dosegel oziroma presegel ravni iz leta 2007. Gre za simbolen mejnik, ki je ponovno odprl razpravo o tako imenovanem borznem patriotizmu – vprašanju, ali Slovenci ob lepih donosih, dividendah in medijski pozornosti domačemu trgu pripisujemo prevelik pomen in pri tem podcenjujemo tveganja.
Slovenske delnice so bile v zadnjih letih med najbolj donosnimi trgi, predvsem zaradi nizkih izhodiščnih vrednotenj, visokih dividendnih donosov in relativno stabilnih poslovnih modelov podjetij. Primeri, kot sta Luka Koper in Sava Re, kažejo, da je trg nagradil potrpežljive vlagatelje. Del rasti je posledica preusmerjanja kapitala iz tujine, del pa specifičnih lokalnih dejavnikov, vključno z omejeno ponudbo kapitala in plitko likvidnostjo.
Razprava na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov pa je jasno poudarila tudi glavno tveganje LJSE: likvidnost. Lahko to ogrozili preveč skoncentrirane portfelje? Mimogrede, eden od sogovornikov prodaja delnice Telekoma Slovenije že cel mesec. Zakaj?
Sogovorniki se strinjajo, da patriotizem ne sme biti investicijski argument. Za povprečnega slovenskega vlagatelja, ki je že tako ekonomsko močno vezan na Slovenijo (nepremičnina, zaposlitev, pokojnina), je dodatna koncentracija finančnega premoženja doma smiselna le v omejenem obsegu. Slovenski trg je lahko zanimiv kot dodatek portfelju, ne pa njegova osnova.
Kot kompromisna rešitev se izpostavljajo ETF-i na slovenski borzni indeks, ki omogočajo razpršitev znotraj domačega okolja brez aktivnega izbora posameznih delnic.
Sklep razprave je jasen: slovenske delnice so lahko dober taktični in dividendni dodatek portfelju, dolgoročno pa ostajajo primerne le kot manjši del globalno razpršene naložbene strategije.
Pred mikrofonom so;
