Skoraj 30 milijard evrov.
Obresti za ta denar večinoma NULA!
Slovenci kopičimo rekordne količine denarja na bančnih računih. Letos so se vloge gospodinjstev povzpele na skoraj 30 milijarde evrov, kar je za 2,2 milijarde evrov več kot lani in absolutni rekord od slovenske samostojnosti. Za primerjavo: pred desetimi leti, leta 2016, smo imeli na bankah 16,9 milijarde evrov. Znesek se je v tem času skoraj podvojil.
Mesečni prirasti vlog gospodinjstev v letu 2025 so bili v prvi polovici leta visoki zaradi rasti plač in regresov, v drugi polovici leta so se zaradi poletnih izdatkov in priprav na šolo umirili, nato pa decembra podvojili zaradi izplačil nagrad, zimskega regresa in dodatkov za upokojence, so zapisali na Banki Slovenije.
Hkrati Banka Slovenije ugotavlja, da vloge gospodinjstev s 50 odstotki bilančne vsote ostajajo najpomembnejši vir financiranja bank in eden najcenejših. Banke si denar od nas izposodijo za skoraj nič odstotkov, ga posojajo naprej po bistveno višjih obrestnih merah in pri tem ustvarjajo dobičke. Lani so ustvarile 882 milijona evrov čistega dobička.
Vloge nebančnega sektorja ostajajo najpomembnejši poceni vir financiranja slovenskih bank, ki ob ohranjevanju velikega obsega vlog nimajo potreb po dodatnem zadolževanju. Čas je, da zahtevamo od bank, da prenesejo večji del obresti na svoje komitente! NULA ni dovolj!
Po podatkih Evropske centralne banke je povprečna obrestna mera za enoletne depozite decembra 2024 v evrskem območju znašala 2,45 odstotka, v Sloveniji le 1,41 odstotka. Kar nas uvršča na samo dno evropske lestvice.
Rekordni prihranki: zakaj jih kopičimo?
Vloge gospodinjstev so dosegle zgodovinske vrhove. Razlogi za to so večplastni:
- Varnost na prvem mestu: Slovenci smo tradicionalno konzervativni varčevalci.
- Visoka zaposlenost: Kljub inflaciji je trg dela močan, kar omogoča stalne prilive na račune.
- Psihološki dejavnik: Po kriznih letih ljudje raje ohranjajo visoko likvidnost (denar na vpogled).
