
“Saj ne bo v grob odnesel svojega premoženja!” Velikokrat slišimo od ljudi, ko je govora o dedovanju.
Pred skoraj petnajstimi leti sem sedela v kuhinji pri Slavku Avseniku. Svetovno znani glasbenik, ki je polnil koncertne dvorane, ustvaril bogato glasbeno dediščino in zgradil uspešno družinsko podjetje, mi je na vprašanje o premoženju mirno odvrnil: “Nimam nič.”
Presenečeno sem mu odvrnila: “Tega vam pa ne verjamem.” Avsenik je osvajal svetovne glasbene odre, postavljal trende v narodni glasbi in ustvaril bogato glasbeno dediščino, hkrati pa je zgradil tudi uspešno družinsko podjetje.
Sedeli smo v kuhinji, njegova žena je hitela postreči s kavo, Avsenik pa je mirno odgovoril, da je premoženje že za čas svojega življenja razdelil svojcem. Zavedal se je odgovornosti, ki jo ima do svoje zapuščine. Ni želel, da bi se po njegovi smrti “kregali”.
Do svojega premoženja moramo biti, ne glede na okoliščine, vedno odgovorni. Kaj to pomeni v praksi?
1. Premoženje mora biti ustrezno zavarovano. Velikokrat je naš avto najbolje zavarovan “družinski član”. Podzavarovan pa je recimo dom, torej nepremičnina, ki je pogosto najvrednejše premoženje posameznika. “Ah, saj se ne bo nič zgodilo,” ljudje špekulirajo. Enako je tudi v primeru zavarovanja našega življenja. Tudi to je dragoceno, še zlasti, ko je nekdo odvisen od naših dohodkov (otroci ali partner) ali v primeru, ko bi nekdo moral prevzeti breme naših dolgov. Zato je ključno riziko življenjsko zavarovanje.
2. Poskrbimo, da ima naše premoženje naslednika. Trdo smo garali za vse, kar imamo, zato moramo poskrbeti, da pride v prave roke.
Prepogosto se namreč dogaja, da se zapuščinski postopki razvlečejo na leta, celo desetletja, svojci se “na smrt” skregajo, vrednost premoženja zapustnika pa v tem času propada, je v podcastu Money-How povedala Ines Rostohar.
1. Napiši oporoko in jo vpiši v centralni register oporok: to je najbolj varna praksa (41 evrov); izberi obliko pred pričama in poskrbi za varno hrambo pri notarju/odvetniku.
2. Identifikacija premoženja v Sloveniji je olajšana prek centraliziranih baz (GURS za nepremičnine, AJPES za TRR in lastništva v družbah, KDD za vrednostne papirje). V tujini je težje, če nimamo vsaj namiga, kje je račun.
Računi v EU: informacije o finančnih računih se avtomatsko izmenjujejo prek Enotnega standarda poročanja (CRS). Furs vsako leto prejme informacije o računih in določenih dohodkih rezidentov (ne nadomesti pa vaše dolžnosti prijav).
Kripto: največji problem je dostop (zasebni ključi). Priporočilo je urediti navodila za ključe že za časa življenja.
3. Premisli o pogodbi: izročilna, dosmrtno preživljanje ali preužitek – odplačne oblike lahko zmanjšajo spore glede nujnih deležev (a zahtevajo notarski zapis). Oporoka je smiselna vedno, ko želi zapustnik odstopiti od zakonskega reda dedovanja. Lahko jo kadarkoli spremeni; upoštevana je zadnja veljavna. Oporoka ne more izključiti nujnih dedičev (otroci, zakonec/zunajzakonski partner); ti imajo zagotovljen delež.
Dediščina v slovenskem prostoru še vedno velja za nekaj samoumevnega: ko nekdo umre, dediči prevzamejo premoženje – stanovanje, prihranke, delnice, kdaj tudi vikend na morju. A praksa razkriva manj prijetno resnico: dediči ne podedujejo le premoženja, temveč tudi dolgove. In ko pasive presežejo aktivo, je pogosto najbolj racionalna odločitev – odpoved dediščini.
Po Zakonu o dedovanju (ZD) dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da upniki lahko terjajo poplačilo iz tvojega osebnega premoženja, a le do vrednosti tistega, kar si podedoval. Če je zapustnik pustil več kreditov kot premoženja, je torej tveganje realno. Prav zato strokovnjaki svetujejo: ko se kaže, da je pasive več kot aktive, je bolje dediščino odkloniti.
Primeri iz prakse kažejo, da so problematične predvsem nepremičnine, obremenjene s hipotekami, neplačani potrošniški krediti ter terjatve iz oskrbnin za domove starejših občanov. Če vrednost zapuščine ne pokrije teh obveznosti, dediči pogosto ostanejo praznih rok – a še vedno z obveznostjo poplačila.
1. zapuščina v rdečih številkah: Zapustnik je za seboj pustil nepremičnino, obremenjeno s hipotekami, potrošniške kredite in dolgove do bank. Če dolgovi presegajo vrednost premoženja, je odpoved edina racionalna poteza.
2. dediščina, ki prinaša samo spore: Zapuščina je sicer pozitivna, a med dediči je prisotna napetost, postopki pa obetajo večletne pravde. Stroški pravd lahko presežejo vrednost tvojega deleža. Odpoved se v takih primerih izkaže za cenejšo pot.
3. želja, da dedujejo tvoji otroci: Če želiš, da premoženje preskoči eno generacijo, se lahko dediščini odpoveš samo zase. V tem primeru na tvoje mesto stopijo tvoji otroci in neposredno dedujejo po zapustniku – brez dodatnih pogodb ali sodnih zapletov.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.







