Delniški trgi so letos kljub povečani volatilnosti obarvani zeleno. Ameriški S&P 500 je od začetka leta pridobil približno 1,4 odstotka, Nasdaq Composite okoli 1,2 odstotka. Surovinski trgi pošiljajo povsem drugačen signal. Zlato je od začetka leta pridobilo več kot 6 odstotkov in trenutno kotira pri okoli 4.600 dolarjih za 31,1-gramsko unčo, srebro pa celo več kot 25 odstotkov, na približno 90 dolarjev za trojansko unčo, kar običajno kaže na povečano povpraševanje po varnih sredstvih. Hkrati se vrednost indeksa strahu in pohlepa, ki kaže sentiment med vlagatelji, giblje v območju pohlepa.
Prav ta razkorak med delniškimi trgi in varnimi naložbami številne vlagatelje postavlja pred dilemo: ali je prišel čas za unovčevanje dobičkov, dokupovanje ali zgolj čakanje na razplet dogajanja.
K negotovosti prispevajo tudi zadnji politični signali iz ZDA. Donald Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami na uvoz iz dela Evrope zaradi sporov, povezanih z Grenlandijo. Čeprav gre za retoriko, trgi takšne izjave berejo kot opozorilo na morebitno zaostrovanje trgovinskih odnosov in dodatno raven politične nepredvidljivosti.
Tudi sicer so napovedi strategov glede donosnosti v prihodnjih letih zadržane. Goldman Sachs Research za globalne delnice v naslednjem desetletju napoveduje približno 7,7-odstotno letno donosnost, kar je manj od zgodovinskega povprečja.
Gibanje tečajnic največjih indeksov ter zlata in srebra v 2026 (v odstotku = 31. 12. 2025)
Analitik Tilen Šarlah opozarja, da močna rast cene zlata in srebra ne pomeni nujno bližajočega se zloma delniških trgov, temveč odraža drugačen položaj v naložbenem ciklu. “Visoka vrednotenja na delniških trgih sama po sebi še ne pomenijo zloma. Pogosteje pomenijo, da so pričakovani prihodnji donosi nižji,” poudarja. Po njegovih besedah je prav zato razumljivo, da del kapitala začasno poišče zavetje v realnih sredstvih, kot sta zlato in srebro, zlasti v obdobjih, ko je negotovost strukturna in ne zgolj kratkoročna motnja.
Zadnji tedni so pokazali, da trg ni več v enosmernem optimizmu. Ameriški indeksi so se umaknili z rekordnih ravni, donosnosti obveznic ostajajo nepredvidljive, geopolitična tveganja pa niso več izjema, temveč stalnica. Vstopili smo v leto, ki ga zaznamujejo dogodki, kot je vojaško posredovanje ZDA v Venezueli in zajetje predsednika Madura, zaradi česar je naftni trg še bolj nepredvidljiv. Čeprav so trgi na ta dogodek sprva reagirali mirno, analitiki opozarjajo, da bi lahko odstranitev Madura vplivala na dolgoročno povečanje proizvodnje nafte in stabilizacijo cen, če bo prehod oblasti potekal v skladu s pričakovanja Trumpa.
Kot poudarja analitik in poznavalec geopolitike Denis Mancevič, smo priča razpadu starega svetovnega reda, ki je temeljil na predvidljivosti pravil, globalizaciji in relativni pravni varnosti. Mancevič opozarja, da je Evropa v tem trenutku “ujetnica iger nekoga drugega”, na katere nima vpliva, transatlantsko zavezništvo pa opisuje kot “brcanje mrtvega konja”. Posebej izpostavlja Trumpove ambicije po nadzoru nad Grenlandijo, kjer po njegovem mnenju ni več vprašanje “ali”, temveč le še “kdaj in kako” bo prišlo do prevzema nadzora. Mancevič meni, da bo ta vakuum, ki nastaja ob umiku ZDA iz mednarodnih dogovorov, najbolj občutila prav Evropa, ki ni pripravljena na takšen razkol.
Geopolitika je postala megatrend, ki vpliva na vse – od inflacije in kupne moči do naložbenih odločitev. Po njegovem mnenju vlagatelji pogosto delajo napako, ko stabilnost obravnavajo kot izhodiščno stanje, čeprav je bila zgodovinsko prej izjema kot pravilo.
Unovčevanje dobičkov samo po sebi ni napačno. Prodaja je smiselna, ko je bila naložba kupljena z jasno tezo in je ta teza uresničena ali presežena, še zlasti, če se to zgodi bistveno hitreje od naših pričakovanj. Težava nastane, ko prodaja postane odziv na nelagodje, ne del vnaprej zastavljenega načrta.
Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A je na našem dogodku – Spopad bikov in medvedov – opozoril, da so obdobja visokih vrednotenj hkrati obdobja večje ranljivosti. “Višje, kot so cene, manj napak si tržni udeleženci lahko privoščijo. Že manjše razočaranje lahko sproži precejšen premik,” pravi. Hribarja skrbijo predvsem visoka vrednotenja v kombinaciji s Trumpovo nepredvidljivostjo in javnim dolgom velikih držav, kot so Francija in ZDA. A hkrati dodaja, da popolna likvidacija portfelja zaradi strahu skoraj vedno pomeni napačno odločitev. Vlagatelj izstopi v negotovosti in pogosto ostane v gotovini prav v trenutku, ko se začnejo oblikovati nove priložnosti.
Podobno razmišlja Sašo Šmigič iz Generali Investments, ki opozarja na dodatno tveganje sodobnih trgov. Velik del aktualnih naložbenih zgodb temelji na prihodnjih obljubah, zlasti pri umetni inteligenci. “Pri novih tehnologijah analitiki pogosto precenjujejo kratkoročne učinke in podcenjujejo dolgoročni potencial. To pomeni, da je zelo težko določiti, kdaj je nekaj zares drago in kdaj zgolj zgodaj,” pravi. Šmigič izpostavlja, da je tveganje, da ne boš na trgu v času tehnološke revolucije, večje od tveganja morebitnega padca. V takem okolju je poskus lovljenja vrhov in dna še posebej tvegan.
Zamisel o prodaji danes in ponovnem vstopu po nižjih cenah je na videz logična. V praksi pa zahteva dve zaporedni pravilni odločitvi: kdaj prodati in kdaj znova kupiti. Prav tu se večina vlagateljev ujame v past.
Simon Logar iz NLB Skladi opozarja, da trg zelo redko ponudi “čiste” korekcije. “Pogosto vidimo obdobja nihanja brez jasne smeri. Vlagatelji čakajo na globlji padec, ki pa ne pride, nato pa se trg nenadoma znova dvigne,” pravi. Pri sektorjih, povezanih z umetno inteligenco, je situacija še zahtevnejša, saj še ne poznamo vseh sekundarnih in terciarnih prelivnih učinkov na druge panoge, kar dodatno otežuje ocenjevanje vrednotenj.
Analitik Tilen Šarlah dodaja, da visoka vrednotenja ne pomenijo nujno bližnjega zloma, temveč pogosto zgolj nižje prihodnje donose. “Čakanje na idealen trenutek v praksi pomeni stavo, da lahko napovedujemo kratkoročna gibanja trga. Statistika kaže, da je to ena najmanj uspešnih strategij,” opozarja.
V ozadju večine napačnih odločitev ni pomanjkanje informacij, temveč psihologija. Psiholog Aleksander Zadel poudarja, da je strah ob padcih povsem normalen evolucijski odziv. Težava nastane, ko zaradi strahu vlagatelj izgubi funkcionalnost. “Ko ekonomisti rečete, da gre za popravek, možgani slišijo nekaj drugega: izgubil sem,” pravi. Izgube se psihološko občutijo bistveno močneje kot dobički – vlagatelja pogosto bolj boli 10-odstotni padec z vrha, kot pa ga razveseli dejstvo, da je dolgoročno še vedno močno v plusu. Zadel razlaga, da je ključna razlika med profesionalcem in amaterjem v tem, da profesionalec v najbolj zahtevnih situacijah ostane funkcionalen in deluje skladno s cilji.
Zadel opozarja tudi na pomen odloženega zadovoljstva. Dolgoročno investiranje zahteva sposobnost prenesti kratkoročno nelagodje brez impulzivnih odzivov. “Ko v upravljanje premoženja vstopi upanje v smislu ‘upam, da se bo trg obrnil’ vlagatelj že dela napake. Upanje ni orodje upravljanja,” poudarja. Največja nevarnost po njegovem mnenju ni padec trga, temveč opustitev strategije prav v trenutkih, ko je to psihološko najtežje.
Dodatno branje
Biti dolgoročni vlagatelj ali takšen, ki lovi ugodne trenutke? Večina uspešnih portfeljev združuje oboje. Nikola Maljković iz platforme Optimtrader poudarja, da je ključno vprašanje časovni horizont denarja. Pri strategijah, dolgih 15 ali 20 let, kratkoročna nihanja niso osrednji problem. Pri večjih portfeljih pa je leto 2026 po njegovem mnenju leto, ko je smiselno razmišljati tudi o taktičnih prilagoditvah, ne pa o popolnem umiku s trga.
Andraž Grahek iz Capital Genetics dodaja, da taktične prilagoditve pomenijo prilagajanje strukture portfelja, ne binarnih odločitev. Bolj smiselna se mu v trenutnih okoliščinah zdi nevtralna izpostavljenost razpršenim globalnim indeksom, ob tem pa določen delež gotovine za izkoriščanje bolj izrazitih priložnosti, ko se te pojavijo pri naložbah, ki jih spremljamo, saj so premiki hitri. To velja še zlasti, če se pojavijo med blue-chipi globalnega trga. Kot klasičen primer tega denimo izpostavlja gibanje tečaja delnice družbe Alphabet v zadnjem letu. Ta je bila v prvem četrtletju lani zaradi dvomov glede konkurenčnosti na področju umetne inteligence med najmanj popularnimi delnicami znotraj skupine veličastnih sedem tehnoloških gigantov. Navkljub zdrsu tečaja in dvomom se je delnica Alphabeta po seriji novic, da so vendarle na pravi poti, dobesedno reinkarnirala na vrhu popularnosti in danes kotira več kot 2-krat višje kot lani.
V Sloveniji na bančnih računih še vedno leži rekordnih 25 milijard evrov. Brezigar izpostavlja, da so slovenski vlagatelji pogosto preveč “zihiraški”, čeprav raziskave kažejo, da so tisti, ki so pred 10 ali 15 leti začeli sistematično vlagati majhne zneske, danes v znatno boljšem položaju.
Brezigar opozarja, da so tematske naložbe, kot je denimo obrambna, lahko zanimiv dodatek, a ne temelj portfelja. Po njegovem mnenju takšne naložbe praviloma ne bi smele preseči 10 ali 20 odstotkov portfelja. Za povprečnega vlagatelja je po njegovem mnenju povsem legitimno imeti okoli pet odstotkov zlata portfelja, medtem ko bi bila 50-odstotna izpostavljenost že pretirana. Prav tako opozarja, da na ceno zlata močno vplivajo ameriške obrestne mere in tečaj dolarja.
Dodatno branje
Največja nevarnost za vlagatelja v trenutnem okolju ni korekcija, temveč neodločnost in izguba discipline. Trgi bodo nihali, negotovost bo ostala, idealnega trenutka pa skoraj zagotovo ne bo. Kot pravi dr. Zadel: “Nihanje je življenje. Ravna črta na grafu je znak smrti”.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
