Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak o begu podjetij v Zagreb, nerealnih plačah, naložbeni priložnosti generacije (INR), dividendah NLB in bitcoinu kot legitimnem naložbenem razredu.
Zakaj Slovenija izgublja konkurenčno tekmo s sosednjimi državami, zakaj so trenutne rasti plač dolgoročno nevzdržne in kako lahko posamezniki izkoristijo nove naložbene mehanizme za finančno osamosvojitev? Kako neobanke osvajajo Slovence? Kakšne so pričakovane dividende NLB? Kakšni so načrti največje banke na trgih nekdanje Jugoslavije? Kako je določena višina prejemkov članov uprav? In zakaj so plače vezali na gibanje cene delnice?
Pred mikrofonom: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
Poudarki iz epizode
Past nerealnih plač in produktivnosti: Brodnjak opozarja, da dvigovanje minimalne plače brez rasti produktivnosti duši gospodarstvo in povzroča inflacijske pritiske. Izpostavlja, da so plače v tržni dejavnosti lani zrasle za 5 odstotkov, medtem ko je bila realna gospodarska rast le 0,8-odstotna. “V realnosti si s svojo produktivnostjo na trgu teh plač ne moremo privoščiti.”
Davčni primež in beg sedežev podjetij: Slovenija se pri obdavčitvi višjih prejemkov uvršča v sam vrh svetovne obdavčitve, saj skupna obremenitev presega 68 odstotkov. Izpostavlja izjemno visoko obremenitev strokovnih kadrov, ki Slovenijo uvršča med najmanj konkurenčne države na svetu za višje prejemke.“Pri 68-odstotni obremenitvi višjih prejemkov smo med tremi najbolj obdavčenimi državami na svetu. Če nam tisoč takšnih ljudi odide, je škoda za javne blagajne lahko tudi 200-milijonska.”
Individualni naložbeni računi (INR) – priložnost generacije: prihajajoči mehanizem INR Brodnjak vidi kot ključni premik za dolgoročno varčevanje, ki omogoča neobdavčeno reinvestiranje donosov. “Individualni naložbeni računi so ena redkih pozitivnih potez v zadnjih letih v smeri naslavljanja kapitalskega trga kot primerne alternative klasičnim bančnim vlogam in naložbam v nepremičnine“.
Strategija NLB do leta 2030: Bančna skupina načrtuje rast bilančne vsote na 50 milijard evrov ali več prek organske rasti in morebitnih prevzemov. Cilj je širitev v univerzalne finančne storitve, kot sta lizing in zavarovalništvo. “Naš cilj niso le klasične bančne storitve, ampak univerzalne finančne storitve. Če bi se razmere stabilizirale, je v desetih letih realno razmišljati celo o 100 milijardah bilančne vsote.”
Digitalna transformacija in umetna inteligenca: NLB povečuje investicije v digitalne platforme in virtualne asistente. Brodnjak hkrati opozarja na tveganja spletnih zlorab, ki postajajo vse bolj prefinjene zaradi generativne umetne inteligence. “Zlikovci so vse bolj prekaljeni pri tem, kako zlorabiti sistem. Fasciniran sem, ko vidim, da meja človeške genialnosti pri zlorabah skoraj ni. Na neki točki bomo morda morali za večja nakazila spet zahtevati fizični obisk poslovalnice.”
Pogled na naložbe: Od bitcoina do nepremičnin: Brodnjak bitcoin označuje za legitimen naložbeni razred, pri nepremičninah pa svari pred psihologijo množic. “Bitcoin je zame legitimen naložbeni razred, vendar je visoko tvegan. Vlagajte le toliko, kolikor si lahko privoščite v celoti izgubiti.”
Dividendna politika in donosi NLB: NLB ostaja zavezana stabilnemu izplačevanju dividend. Visoki dividendni donosi so po mnenju Brodnjaka posledica trenutno nižjega vrednotenja slovenskih delnic: “Naši dividendni donosi znašajo 6 ali 7 odstotkov, kar govori o tem, da so naše delnice relativno nižje vrednotene. Ko kupiš naložbo poceni, je dividendni donos relativno višji”. Strategija predvideva, da bi ob morebitni rasti dobička proti milijardi evrov dividende lahko dosegle 500 milijonov evrov, razen v primeru večjih prevzemov, ko bi lastnike prosili za odlog izplačila.
Poslovanje v regiji: Regija nekdanje Jugoslavije in Albanije ostaja strateški fokus skupine NLB. Brodnjak opozarja, da Slovenija izgublja konkurenčnost v primerjavi s sosedami, kot je Hrvaška, ki so radikalno razbremenile obdavčitev dela. “Izgubili smo že 11 velikih sedežev podjetij, ki se zdaj vodijo iz Zagreba. Ti ljudje se selijo tja, kjer je okolje bolj spodbudno za razvoj in sprejemanje poslovnih odločitev.”
00:00 – Uvod
01:56 – Kritika dviga minimalne plače: Zakaj brez produktivnosti ne gre?
04:03 – Beg sedežev podjetij v Zagreb
06:45 – Iluzija vzdržnosti javnega sektorja in staranje družbe
11:01 – Davčni primež: Slovenija med tremi najvišje obdavčenimi državami na svetu
17:42 – Likvidnostne težave malih podjetij in izplačila božičnic
22:47 – Škarje med javnim in zasebnim sektorjem: Kdo dejansko polni blagajne?
27:02 – Zakaj produktivnost v Sloveniji dejansko peša?
32:06 – Aktivacija 25 milijard evrov na bančnih računih: Kako prebuditi mrtvi kapital?
35:08 – Individualni naložbeni računi (INR): Zgodovinska priložnost za generacijo
40:05 – Finančna pismenost: Razlika med špekulacijo in 15-letnim horizontom
43:00 – Psihologija množic na nepremičninskem trgu
47:43 – Nakup delnic NLB
53:55 – Strategija NLB 2030: Pot do 100 milijard evrov bilančne vsote
58:45 – Moč obrestnoobrestnega računa (in kako deluje proti vam)
01:00:41 – Širitev NLB na Hrvaško in prevzemi v regiji
01:02:00 – Vstop v zavarovalništvo in lizing: Univerzalne finančne storitve
01:05:37 – Tveganja in priložnosti na srbskem trgu. Se je srečal tudi z Vučićem?
01:11:02 – Umetna inteligenca v bančništvu: Bomo morali zaradi AI spet v poslovalnice?
01:16:31 – Prihodnost fizičnih poslovalnic in digitalni evro
01:21:05 – Neto obrestni prihodki in odvisnost od obrestnega okolja
01:27:37 – Bitcoin: Je legitimen naložbeni razred?
01:31:44 – Zakaj banke ne jemljejo kriptovalut kot zavarovanje?
01:36:55 – Dividende NLB: Kaj pričakovati v prihodnje?
01:40:00 – Geostrateška slika: Evropa je zaspala na lovorikah
