Seciramo stroške ponudnikov INR
Od 5. marca 2026, ko je možno pri šestih ponudnikih odpreti individualne naložbene račune (INR) je do tega trenutka to storilo 750 Slovencev, kažejo podatki Klirinško depotne družbe (KDD). Prvi dan je bilo odprtih približno 80 računov, v naslednjih dneh pa se je številka povečala na približno 360, nam je v podkastu Money-How povedal Davor Pavić iz KDD. Po tednu dni je bilo odprtih 2.201 računov, so sporočili iz ministrstva za finance.
“Osnovni namen sheme je aktivacija denarja, ki ga imajo ljudje na depozitih, in postopno preusmerjanje teh sredstev v druge naložbe,« je dejal v podkastu Money-How Mitja Tomažinčič iz NLB.
Nekateri ponudniki račun vidijo predvsem kot dolgoročen instrument. “INR je predvsem produkt za dolgoročne naložbe z omejenim številom poslov na leto. Ključna prednost so davčne ugodnosti po 15 letih,” meni Blaž Gorše iz Ilirike.
Po podatkih KDD je v Sloveniji trenutno približno 110.000 trgovalnih računov. To pomeni, da ima približno pet odstotkov prebivalstva odprt račun za trgovanje z vrednostnimi papirji, kar je približno primerljivo z deležem na nekaterih razvitih trgih, pravi Pavič iz KDD. Podatek o 110.000 računih zajema predvsem račune pri domačih borznih članih, kjer so vlagatelji neposredno vpisani v delniško knjigo.
Po več letih stagnacije ali padanja je število računov v zadnjem obdobju začelo znova rasti. K temu so prispevali predvsem izdaja tako imenovanih ljudskih obveznic, kotacija delnic Vzajemne ter uvedba individualnih naložbenih računov.
Slika pa je precej bolj zapletena pri tujih platformah. Če vlagatelj uporablja tujega posrednika, kot sta denimo Trade Republic ali Interactive Brokers, je v evidencah KDD pogosto viden le fiduciarni račun skrbnika, pod katerim je lahko združenih veliko posameznih vlagateljev, je pojasnil sogovornik iz KDD. To pomeni, da število slovenskih vlagateljev na tujih platformah iz teh podatkov ni razvidno.
Zapletenost cenikov je ena prvih stvari, na katere so opozorili vlagatelji. Ponudniki INR pojasnjujejo, da je del kompleksnosti posledica regulative. Banke in borzne hiše morajo po pravilih MiFID in domači zakonodaji razkriti vse stroške – tudi tiste, ki jih zaračunavajo infrastruktura trga, borza ali depozitar.
“Stranki moramo popolnoma razkrite stroške, da ve, kakšen delež provizije dobi banka in kakšen delež poslovni partnerji, kot sta Ljubljanska borza in KDD,” je pojasnil Daniel Medved iz OTP banke.
Tudi drugi ponudniki poudarjajo, da večina vlagateljev v praksi ne bo analizirala posameznih tarifnih postavk.
Vsi ponudniki so do konca leta ponudili popuste. Klirinško depotna družba (KDD), ki vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji in skrbi za poravnavo borznih poslov, je prav tako uvedla za individualne naložbene račune posebne popuste. Po besedah Pavića so bile spremembe tarif pripravljene že več mesecev pred uvedbo sistema, popusti pa niso časovno omejeni.
KDD sicer neposredno ne posluje z vlagatelji. Njene storitve uporabljajo borzni člani in banke, ki nato stroške vključijo v svoje cenike.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
