Individualni naložbeni računi (INR): vse, kar morate vedeti
Z marcem je pri šestih ponudnikih (NLB, OTP, BKS, Ilirika, Generali Investments, Jonatan Mars) možno odpreti individualni naložbeni račun (INR). Večina razprav se vrti okoli davčnih ugodnosti, izbire posrednika in strategij investiranja, a obstaja pravilo, ki ga vlagatelji pogosto spregledajo: letne omejitve vplačil ni mogoče prenesti v naslednje leto. Kaj to pomeni?
Če boste odprli račun marca, imate 10 mesecev časa, da na račun položite 20.000 evrov; če račun odprete decembra, pa imate na voljo le en mesec. Omejitev vplačil namreč velja za koledarsko leto. Enako velja v prihodnjem letu, ko bo veljala omejitev 5.000 evrov (plus dodatnih 5.000 evrov za domače vrednostne papirje). Če boste z odpiranjem računa hiteli danes, boste lahko prenesli INR račun na novega ponudnika šele po enem letu.
Primerjajte stroške ponudnikov z INR Primerjalnikom.
Zakon o INR določa jasne letne omejitve. V prvem koledarskem letu lahko na INR vplačate največ 20 tisočakov. V vsakem naslednjem letu največ 5.000 evrov, dodatno lahko vplačate še 5.000 evrov, če sredstva namenite za slovenske finančne instrumente (poseben podračun).
Pomembna podrobnost je, da neizkoriščeni del omejitve “propade” oziroma se ne prenese v naslednja late. Če torej prvega leta ne izkoristite celotnih 20.000 evrov, tega zneska kasneje ne morete nadoknaditi. Vplačila ne delujejo kumulativno; neizkoriščeni del enostavno “izgine”.
Predstavljajmo si dva vlagatelja – Janeza in Marijo. Janez odpre račun in takoj vplača 20.000 evrov. Marija se odloči za bolj previden pristop in vplača le 10.000 evrov.
Naslednje leto lahko oba vplačata največ 5.000 evrov. Po dveh letih ima Janez na računu 25.000 evrov vplačil, Marija pa 15.000 evrov. Manjkajočih 10.000 evrov Marija nikoli več ne more nadoknaditi, saj je bila omejitev vezana na prvo koledarsko leto.
Prav zaradi tega je odločitev, koliko vplačati v prvem letu, ena najpomembnejših pri uporabi INR.
Zakonodajalec želi spodbujati redno in dolgoročno investiranje ter hkrati omejiti možnost, da bi vlagatelji po več letih v račun enkratno prenesli večji kapital in ga takoj postavili v davčno ugoden režim. Sistem je torej zasnovan tako, da nagrajuje postopnost in disciplinirano vlaganje.
Če položimo denar na INR, s tem ni povezanih nikakršnih stroškov. Ta denar, ki leži na INR ni obrestovan, je pred časom povedala državna sekretarka Nikolina Prah v podkastu Money-How.
“Stroški so vezani izključno na dve vrsti. Prvi so dinamični stroški. Ko začnete trgovati, nastanejo trgovalne provizije in vse, kar je s tem povezano. Potem pa so tu še statični stroški, ki so vezani na povprečno vrednost portfelja in na določene dogodke, kot je denimo izplačilo dividend. To je običajno enkraten dogodek v posameznem letu, vsaj v večini primerov. Dokler teh dogodkov ni oziroma dokler je na računu samo denar, teh stroškov praviloma ni,” je v podkastu Money-How opozoril Mitja Tomažinčič iz NLB.
Preden odprete INR račun, je treba opraviti domačo nalogo. Naprej preveriti stroške, ponudbo, tudi uporabnost mobilnih aplikacij in podporo, ki vam nudi ponudnik INR.
“Prehajanje med ponudniki bo sicer enostavno, vendar dejansko ne bo možno brez omejitev. Stranke bodo lahko zamenjale ponudnika enkrat na leto. Če torej pri enem borznem članu odprete INR račun, morate pri tem ponudniku ostati eno leto. Po enem letu pa je možen prenos k drugemu ponudniku,” opozarja Daniel Medved iz OTP.
Pomembna okoliščina pri prenosih je tudi, da lahko prenos traja do 30 dni, opozarja Blaž Gorše iz Ilirike. V tem času na INR računu ne sme biti nobenih transakcij, razen tistih, ki so povezane s samim prenosom. “V obdobjih večje nestabilnosti na trgih lahko to za stranko predstavlja določeno tveganje oziroma ima lahko negativen vpliv,” še dodaja. Vlagatelj v tem času ne more prodati vrednostnih papirjev, kar je ključno tveganje, če trgi v tistem mesecu močno upadejo.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
