Ko se vlagatelji sprašujejo, ali je zlato varno zatočišče ali že nevarna množična stava, srebro tiha industrijska bomba in bitcoin preizkus vzdržljivosti v poznem ciklu, odgovor ni enoznačen. V ringu dogodka Money-How Live: Spopad bikov in medvedov sta se soočila bik Tilen Šarlah in medved Andraž Grahek.
Trenutna rast zlata ni primerljiva s preteklimi baloni, je bikovski pogled predstavil Tilen Šarlah. “Že lani in predlani sem poudarjal, kako bikovsko razpoložen sem na zlato in srebro. Mislim, da smo v enem mega ciklu plemenitih kovin in surovin nasploh,” je povedal Šarlah. Po njegovem mnenju je ključno razumevanje zgodovine. V zadnjih 50 letih sta bila dva izrazita cikla – v 80. letih in med letoma 2001 in 2011 – oba pa sta se končala z bolečimi padci, ker je šlo za špekulativne balone, nepodprte s temelji.
“Kar se dogaja od leta 2022 naprej, je drugače. Nakupi centralnih bank so strukturni. Kupujejo za desetletja, ne za eno ali dve leti,” je pojasnil. Kot primer je izpostavil Poljsko kot enega največjih kupcev zlata v zadnjih letih ter dodal, da centralne banke pri teh nakupih ne gledajo na ceno. “Njih ne zanima, ali je cena 3.000 ali 4.000 dolarjev. Kupujejo sekvenčno, ker iščejo neodvisnost in varnost.”
Šarlah dodaja tudi, kako pomemben je “mehanizem trga”. Po njegovih besedah je globalna letna proizvodnja zlata okoli 5.000 ton, centralne banke pa naj bi v zadnjih letih kupile približno 1.000 ton na leto – in ravno ta stalni “nakupni pritisk velikih” pojasni, zakaj se zlato lahko drži visoko tudi takrat, ko bi ga višje obrestne mere sicer hladile.
Če je zlato hranilec vrednosti, je srebro po Šarlahovem mnenju zgodba ponudbe in povpraševanja. “Srebro je v zadnjih štirih letih v strukturnem deficitu. Porabimo ga več, kot ga lahko proizvedemo,” je poudaril. Ključna razlika od zlata je industrijska uporaba – od fotovoltaike do električnih vozil in umetne inteligence. “Imamo štiri leta deficita, kar pomeni, da smo v tem času izgubili ekvivalent ene letne svetovne produkcije,” je dodal in opozoril na dodaten potencial, saj mali vlagatelji na ta trg sploh še niso množično vstopili.
Srebro je pogosto stranski produkt rudarjenja drugih kovin, zato se ponudba ne odziva hitro na višje cene – ne odpreš “samo srebrnega rudnika”, ker trg to zahteva, izpostavlja Šarlah. To tudi uporabi kot argument, zakaj lahko industrijsko povpraševanje (PV, EV, podatkovni centri) dlje časa ohranja neravnovesje.
Na drugi strani je medvedji pogled zastopal Andraž Grahek, ki opozarja predvsem na stroške držanja plemenitih kovin in psihologijo ciklov.
“Zlato ne ustvarja denarnih tokov. Povzroča stroške skladiščenja in varovanja. Da je vredno držati zlato, mora rasti dovolj hitro, da pokrije te stroške,” je dejal Grahek in citiral bankirja Jamieja Dimona, da ga zlato stane štiri odstotkov letno. “Če ne raste šest ali sedem odstotkov na leto, postane popolnoma neatraktivno,” je poudaril. Ko se cikel obrne in rast usahne, se vlagatelji iz zlata “bašejo ven” tudi po deset let.
Grahek opozarja, da se zlato pogosto prodaja kot popoln ščit pred inflacijo, a zgodovina kaže drugačno sliko: “Če to narišete na graf, boste videli, da dolgoročno ne deluje kot popolna zaščita ali hedge.”
Njegova osrednja poanta je psihološka. Meni namreč, da težava ni, da zlato ne bi moglo še rasti, temveč da se pri “preveč očitni zgodbi” vsi postavijo na isti konec ladje. Ko se sentiment obrne, je izstop boleč in dolg.
Posebej zanimivo se Grahku zdi dogajanje okoli centralnih bank in dolarja. “Največ fizičnega zlata imajo še vedno Američani. Zadnjih 15 let mirno gledajo, kako drugi kupujejo zlato in jim s tem višajo ceno rezerv, medtem ko sami ne kupujejo.” Po njegovem mnenju je to ironično, saj se mnogi z zlatom poskušajo oddaljiti od dolarja, medtem ko ZDA ostajajo ključni igralec na trgu zlata.
Grahek poudari tudi ironijo vrednotenja ameriških zlatih rezerv po administrativno nizki knjigovodski ceni iz sedemdesetih let, medtem ko trg že dolgo ve, kolikšna je tržna vrednost.
Glede dogajanja okoli bitcoina oba priznavata, da gre za izrazito tehnični trg, kjer fundamenti igrajo manjšo vlogo.
“Fundamentalno ga ne znam vrednotiti. Lahko ga berem le tehnično,” je priznal Grahek. Njegova glavna skrb je visoka korelacija z delniškimi trgi. “Bitcoin je rasel skupaj z bikovskim trgom delnic. Ne vemo, kako se bo obnašal v sekularnem medvedjem trgu,” je opozoril. Po njegovem mnenju bi dolg, desetletni padec delniških trgov pomenil resen test za strategijo HODL (držanje za vsako ceno). “To je lahko konec HODL strategije, če se cikli res obrnejo in trg ne okreva hitro.”
Grahek meni, da je leto prineslo “test” dolgoročnega rastočega trenda bitcoina, ko se je cena približala ravnem, ki bi ta trend lahko ogrozili. In opozori na dvoreznost kotirajočih skladov (ETF): “ni bilo veliko potrebno odliva”, da je cena zdrsnila občutno nižje – kar pomeni, da institucionalni denar ni samo pospeševalec rasti, ampak tudi pospeševalec padcev.
Dodatno branje
Šarlah se s tem delno strinja in opozarja na spremenjeno naravo trga. “Bitcoin je danes močno koreliran z Nasdaqom. Izgubil je diverzifikacijo, ki jo je imel v prejšnjih ciklih. Danes se obnaša kot vzvod (leverage) na tehnološki indeks,” je dejal. Opozarja tudi na strukturo lastništva: “Top deset največjih lastnikov so danes institucije. To ni več trg malih, dolgoročnih imetnikov.” Vsak večji padec bo zato pomenil prerazporeditev lastništva in še večjo povezanost s tehnološkim sektorjem.
Šarlah doda še tehnični “mikro mehanizem”: pri večjih padcih pogosto pride do likvidacijskega dogodka, ko se s hitrimi premiki navzdol pobere likvidnost in se iz trga izrine vzvodne pozicije. Po njegovih besedah to ustvarja ekstremni pesimizem, nato pa je za novo rast potreben nov val kapitala – “milijarde” – da se trg znova prevesi na stran kupcev.
Grahek je še opozoril na nevarnost, ki preži na širšem delniškem trgu, natančneje pri tehnoloških velikanih tako imenovanih Veličasnih 7.
“Težava, ki jo vidim, je normalizacija dobičkov. Vzemite Microsoft pred desetimi leti in poglejte današnje marže. Bruto marže so pri programski opremi dosegle 80 odstotkov, kar je zgodovinsko izjemno visoko,” je pojasnil. Opozarja, da trg pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval v neskončnost, medtem ko podjetja mečejo milijarde v infrastrukturo za umetno inteligenco. “Ne vidim, kako bi lahko te marže še rasle. Poleg tega imamo regulatorje, ki pravijo: ‘Vi ste monopolisti, tega vam ne bomo več dovolili,'” dodaja Grahek. Če se ohladi tehnološki sektor, bo zaradi visoke korelacije potonil tudi kripto trg.
Če se normalizirajo marže in se sesuje zaupanje v tehnološko zgodbo, Grahek pričakuje “knock-on effect” – verižno reakcijo na vse premoženjske razrede, ki jih žene optimizem.
Grahek je za konec izpostavil še širši makroekonomski okvir. Medtem ko so se ZDA z visokimi carinami ogradile, se Evropa sooča z nevarnim pritiskom. “Kitajska ima recesijo in presežke izvaža. Ker so ZDA zaprte, stvari pod ceno prihajajo na naš trg – od avtomobilov do kemikalij. Evropa je postala glavno bojišče,” je bil oster Grahek. To ustvarja okolje, kjer morajo vlagatelji poleg borznih grafov budno spremljati tudi geopolitične premike.
“Ni vseeno, ali vstopaš danes ali po korekciji. Zgodovina kaže, da lahko na zlatu ali bitcoinu čakaš deset ali dvajset let, da prideš spet na pozitivno,” je opozoril Šarlah. Grahek pa dodaja bolj cinično noto: “Ko so vsi na istem koncu ladje, se je pametno vprašati, ali se ladja že nagiba.”
Za vlagatelje to pomeni manj absolutnih resnic in več discipline: razumevanje ciklov, likvidnosti in lastnega časovnega horizonta. Zlato, srebro in bitcoin niso niti rešitelji niti sovražniki portfelja – so zgolj orodja, ki v napačnem trenutku hitro postanejo breme.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
