Strah me je investirati v trenutnem okolju, je pred skupino študentov, kjer sem nedavno predavala, na ves glas priznal nek mladenič. Ni edini. Trenutno okolje je negotovo. Zadnji teden je tako na kripto kot na borznem trgu odpihnilo kar nekaj letošnjih zaslužkov. Na ves glas se govori o napihovanju AI balona, o vse manjši verjetnosti Fedovega reza obrestnih mer v decembru, o negotovosti zaradi politike Donalda Trumpa. Toda, kaj storiti v tem okolju? Čakati na ponovno rast? Čakati, da se razmere umirijo?
Da odgovorimo na to vprašanje, se je dobro vrniti v preteklost. Zgodovina je dobra učiteljica. Ta se ne ponavlja, pač pa rima, pravi pregovor. Kdaj je bilo vlagatelje najbolj strah? To delno razkriva indeks strahu Vix, ki poenostavljeno kaže, koliko strahu in pričakovane nihajnosti je na trgu. Ko je Vix nizek, so vlagatelji sproščeni, ko je visok, pa trg pričakuje sunke, negotovost in večja nihanja cen. Vix je na rekordne vrednosti preko 80 točk poskočil dvakrat, in sicer leta 2008 ob izbruhu finančno-gospodarske krize ter leta 2020 ob izbruhu pandemije. Večji preplah se je zgodil tudi avgusta letos, ko je Vix, zaradi stopnjevanja carinske vojne med ZDA in Kitajsko poskočil na več kot 50 točk.
Strah in negotovost sta se odrazila tudi na upadu indeksov. Vrednost indeksa S&P 500 se je leta 2008 več kot prepolovila, leta 2020 pa upadla za več kot tretjino. Ta hip je Vix pri 24,7 točke, kar je za 27 odstotkov več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 19,5 točke. Indeks S&P 500 je letos s 13 odstotki še vedno pozitiven (merjeno v dolarjih).
Kako se spopasti s strahom, ko grmi, in kako brzdati navdušenje, ko vsi ploskajo? Težko, še zlasti to velja za neizkušene vlagatelje. Zato spoznajmo, kako razmišlja povprečen vlagatelj.
Trgi se ne gibljejo linearno. Premikajo se v valovih, ki jih ne poganjajo samo dobički podjetij ali obrestne mere, temveč predvsem čustva. Razpoloženje množice oblikuje tržni cikel bolj, kot smo pripravljeni to priznati. Kako pa razmišlja vlagatelj? To lahko prikažemo s psihologijo tržnega cikla, o katerem pišejo številni, ki se ukvarjajo s preučevanjem vedenja vlagateljev.
Povzeto in prilagojeno po Trading View
Psihološki tržni cikel se začne z nezaupanjem, ko po velikih padcih trg okreva, vlagatelji pa še vedno vidijo le slabe novice in zamujajo najboljše priložnosti. Ko se razmere izboljšujejo, se pojavi upanje, ki preraste v prepričanje, da je rast trajna. Sledi evforija, najnevarnejša faza, v kateri množica kupuje na vrhu, pogosto z vzvodom. Nato pridejo prve razpoke, tesnoba, in kmalu zanikanje, ko vlagatelji padce razlagajo kot “zdravo korekcijo”. Ko se trend dokončno obrne, izbruhne panika, sledita kapitulacija in prodaja v obupu. Ko se prah poleže, pride jeza, nato depresija, medtem ko trgi tiho okrevajo. Cikel se sklene z novim nezaupanjem, ko množica dvomi o rasti, čeprav se že oblikuje začetek novega bika.
Če trenutne razmere na finančnih trgih položimo na klasični graf psihologije tržnega cikla, se delniški trgi konec leta 2025 verjetno uvrščajo med fazo tesnobe in zanikanja. Indeksi so sicer še vedno vrednoteni visoko, saj je 30-kratnik dobička precej nad povprečjem, ki znaša 19, a samozavest vlagateljev je občutno nižja kot pred nekaj meseci. To nakazuje tudi indeks strahu in pohlepa, ki ga izračunava CNN, in trenutno kaže, da smo v območju ekstremnega strahu. Nazadnje je bil ta indeks v območju ekstremnega strahu 2. aprila, ko je Donald Trump napovedal dan osvoboditve za ZDA in carine za cel svet.
Indeks strahu in pohlepa
Rast podjetij se umirja, napovedi prihodkov so vse bolj neenotne, inflacija ostaja povišana, centralne banke pa oklevajo pri sproščanju denarne politike. Vse skupaj ustvarja občutek, kot da trg “diha skozi slamico”.
K temu dodatno prispevajo tudi podatki o dogajanju v AI panogi. Največja podjetja iz AI verige od Nvidie do Broadcoma in Super Micro Computer, beležijo rekordne investicijske izdatke, vrednotenja pa presegajo dolgoročna povprečja, kar ustvarja občutek pregrevanja in povečuje občutljivost trga na negativna presenečenja.
To je okolje, v katerem se vzorec vedenja vlagateljev začne lomiti: pojavijo se prvi opozorilni signali, narašča nihajnost, a večina še vedno verjame, da gre le za kratkotrajno korekcijo, ki bo kmalu odprla nova nakupna okna (buy the dip). In prav ta miselnost je definicija zanikanja.
Vlagatelji se trdno držijo pozicij ne zato, ker bi bili prepričani o nadaljnji rasti, temveč zato, ker jih je strah, da bi zamudili naslednji val.
Številne raziskave vedenjskih financ, med njimi tudi študije o t. i. dispozicijskem učinku (disposition effectu), dosledno kažejo, da mali vlagatelji največ napak naredijo prav v negotovih in stresnih fazah tržnega cikla. Takrat pogosto prezgodaj zapirajo uspešne pozicije in predolgo vztrajajo v izgubljenih naložbah, kar jih oddalji od donosnosti bolj discipliniranih vlagateljev.
Vzporedno s tem se kripto trg premika hitreje in je verjetno že v fazi panike, z značilnimi likvidacijami, sunkovitimi padci in zlomljenim sentimentom. Likvidacije vzvodnih pozicij, ki so novembra 2025 v posameznih dneh presegle več kot milijardo dolarjev, potrjujejo, da se kripto trg psihološko premika hitreje in bolj impulzivno kot delniški, so pisali na portalu Coindesk.
Takšno neskladje med počasnejšimi delniškimi trgi in impulzivnim kriptom je tipično za pozne faze cikla, ko se prvi znaki pritiska kopičijo, vlagatelji pa se še vedno tolažijo, da “tokrat je drugače”. Ravno zato je to ena najbolj varljivih točk cikla: ko trgi navzven delujejo stabilni, psihološko pa je podlaga vse bolj razpokana.
V takšnem okolju je disciplina močnejša od instinkta. Ni treba loviti vrhov ali dna, dovolj je, da ne stopimo iz igre ravno takrat, ko se oblikujejo nove priložnosti. Psihologija cikla ni napoved, temveč opozorilo, da delamo največ napak takrat, ko sledimo množici namesto lastni strategiji.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
