Simulator: Kje za 10.000 evrov dobite največ obresti?
Nemška digitalna banka Trade Republic od 12. novembra novim strankam ponuja štiriodstotno letno obrestno mero za prvih 20.000 evrov. Medtem imajo slovenska gospodinjstva doma in v tujini za 33,7 milijarde evrov bančnih vlog, večino pri domačih bankah. Zakaj slovenske banke za prihranke plačujejo tako malo? Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je nedavno v podkastu Money-How opozoril, da varčevalci niso dovolj zahtevni. Preverili smo, koliko lahko dejansko zaslužimo z obrestmi in kakšne alternative imamo.
Nemška banka Trade Republic je za nove stranke v Sloveniji zvišala promocijsko obrestno mero s treh na štiri odstotke letno. Ponudba velja od 12. novembra 2026 do 1. marca 2027, in sicer za prvih 20.000 evrov denarnih sredstev na računu.
Za del sredstev med 20.000 in 50.000 evrov velja obrestna mera, vezana na depozitno obrestno mero Evropske centralne banke (ECB), ki trenutno znaša 2,5 odstotka. Po zadnjem pojasnilu ponudnika se sredstva nad 50.000 evrov za slovenske stranke ne obrestujejo.
Štiriodstotna obrestna mera je na prvi pogled privlačna. Še posebej v državi, kjer se večina prihrankov gospodinjstev nahaja na bančnih računih, ki ne prinašajo obresti oziroma so te zanemarljive.
Toda zakaj lahko nemška digitalna banka ponuja štiri odstotke, slovenske banke pa se pri večini vlog na vpogled še vedno držijo blizu ničle? In koliko od oglaševanih štirih odstotkov varčevalec dejansko dobi?
Na Money-How smo zato zagnali akcijo Nula ni dovolj, s katero želimo opozoriti, da se nam ni treba zadovoljiti z ničelnimi obrestmi na prihranke, temveč lahko od bank zahtevamo več in primerjamo ponudbe doma in v tujini.
Če bi pri Trade Republic položili 50.000 evrov, bi se prvih 20.000 evrov do izteka promocije obrestovalo po štirih odstotkih, preostalih 30.000 evrov pa po 2,5 odstotka. Po izteku promocije predpostavimo, da se tudi prvih 20.000 evrov obrestuje po 2,5 odstotka.
Po informativnem izračunu bi v enem letu ustvarili približno 1.358 evrov bruto obresti. To ustreza približno 2,72 odstotka začetnega zneska, precej manj od oglaševanih štirih odstotkov.
Koliko pa nam promocija dejansko prinese? Če bi se vseh 50.000 evrov celo leto obrestovalo po 2,5 odstotka, bi po enaki metodi izračuna zaslužili približno 1.267 evrov bruto obresti. Štiriodstotna promocija za prvih 20.000 evrov bi tako v našem primeru pomenila le približno 91 evrov dodatnih bruto obresti.
Izračun uporablja metodo Actual/360, ki jo Trade Republic navaja v svojih pogojih. Predpostavlja nespremenjeno 2,5-odstotno obrestno mero po izteku promocije in ne upošteva obrestnoobrestnega učinka. Dejanski znesek bo odvisen od dneva začetka obrestovanja, mesečnega pripisovanja obresti, morebitnih sprememb obrestnih mer in pogojev ponudnika.
Pri obrestih iz bančnih depozitov pri bankah v Sloveniji in drugih državah Evropske unije je prvih 1.000 evrov skupnih letnih obresti oproščenih dohodnine, presežek pa je obdavčen po 25-odstotni stopnji.
Koliko davka bi torej plačali od približno 1.358 evrov bruto obresti? Ker naš primer zajema obdobje od 12. novembra 2026 do 12. novembra 2027, je treba upoštevati dve koledarski leti. Po poenostavljenem izračunu bi v letu 2026 prejeli približno 215 evrov obresti, v letu 2027 pa približno 1.143 evrov. Če bi vse obresti izpolnjevale pogoje za oprostitev, ki velja za bančne depozite v EU, in ne bi imeli drugih tovrstnih obresti, bi za leto 2026 plačali nič evrov davka, za leto 2027 pa približno 36 evrov. Skupaj bi nam tako ostalo približno 1.322 evrov neto obresti.
Toda pri Trade Republic je treba preveriti tudi davčno naravo izplačil. Ponudnik lahko sredstva razporeja med partnerske banke in sklade denarnega trga. Zato ni mogoče samodejno predpostaviti, da za vsa izplačila velja oprostitev do 1.000 evrov, ki je predvidena za upravičene bančne depozite. Dejanska davčna obveznost je odvisna od vrste prejetega dohodka in datumov pripisa obresti.
Za sredstva, položena pri bankah z ustrezno bančno licenco v Evropski uniji, velja enako zakonsko jamstvo za vloge kot pri slovenskih bankah. Vloge so zaščitene do 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki. To velja tudi za upravičene bančne vloge pri tujih bankah, kot so Trade Republic, Revolut, N26 in Bunq.
Gre za trženjsko strategijo pridobivanja novih strank. Trade Republic se je v zadnjih letih iz spletnega borznega posrednika razvil v širšega ponudnika finančnih storitev. Poleg trgovanja z delnicami in ETF-ji ponuja plačilno kartico, obrestovanje denarnih sredstev in druge funkcionalnosti, s katerimi želi postati račun za vsakodnevno upravljanje denarja.
Štiriodstotna obrestna mera je zato tudi trženjski instrument. Ima omejen rok trajanja. Ponudnik je pripravljen začasno plačevati več od referenčne obrestne mere ECB, da bi pritegnil nove uporabnike, ki bodo morda pozneje uporabljali še druge storitve.
Trade Republic nima klasične mreže bančnih poslovalnic. Podpora je digitalna, storitve pa niso v celoti na voljo v slovenskem jeziku.
Povod za akcijo je po navedbah podjetja tudi mejnik štirih milijard evrov obresti, ki naj bi jih od januarja 2023 izplačalo strankam po Evropi. Julian Collin, generalni direktor za mednarodne trge pri Trade Republic, ob tem poudarja, da številne tradicionalne banke še vedno plačujejo malo ali nič obresti, medtem ko si stranke zaslužijo več.
Toda pri promocijskih ponudbah je pomembneje od oglaševane obrestne mere pogledati trajanje, omejitve in pogoje po izteku akcije.
Promocijska ponudba Trade Republic odpira vprašanje, zakaj slovenski varčevalci za svoj denar pri slovenski banki praviloma ne dobijo nič obresti?
Po podatkih Banke Slovenije so imela slovenska gospodinjstva konec drugega četrtletja 2026 za 33,7 milijarde evrov bančnih vlog doma in v tujini, kar je 1,9 milijarde evrov več kot leto prej.
Približno 89 odstotkov teh vlog je bilo v domačih bankah. To pomeni, da so slovenska gospodinjstva pri domačih bankah hranila približno 30 milijard evrov.
Po podatkih Banke Slovenije je bilo junija približno 87 odstotkov vlog gospodinjstev v domačih bankah na vpogled. To pomeni, da denar ni vezan in je praviloma takoj dostopen. Ne pomeni pa, da je prav vsaka takšna vloga popolnoma neobrestovana.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih za september 2026 je povprečna obrestna mera za vloge na vpogled v Sloveniji znašala približno 0,10 odstotka, v evrskem območju pa 0,30 odstotka. Slovenske banke so tako za prosto dostopna sredstva gospodinjstev v povprečju plačevale približno trikrat manj obresti.
Še večja je razlika pri novih vezanih vlogah gospodinjstev. Septembra je povprečna obrestna mera v Sloveniji znašala približno 1,2 odstotka, v evrskem območju pa 2,37 odstotka. Pri vlogah z ročnostjo do enega leta je bila razlika še izrazitejša: v Sloveniji je povprečna obrestna mera znašala 0,77 odstotka, v evrskem območju pa 2,33 odstotka.
To so povprečne obrestne mere dejansko sklenjenih poslov, ne najvišje trenutno oglaševane ponudbe bank. Kljub temu kažejo, da slovenski varčevalci za svoj denar praviloma prejemajo občutno manj kot varčevalci drugod v evrskem območju.
Zakaj slovenske banke za depozite ne ponujajo višjih obrestnih mer? Del odgovora je maja letos v pogovoru za Money-How ponudil guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
“Očitno pa varčevalci niso zahtevni, da bi takšne produkte zahtevali po višjih obrestnih merah. Banke pa tudi niso motivirane, da bi ljudi privabljale v takšne oblike vezanih sredstev,” je povedal.
Pojasnil je, da imajo slovenske banke veliko depozitov in zato nimajo izrazite potrebe, da bi za dodatne prihranke tekmovale z višjimi obrestnimi merami.
“Po finančni krizi so banke v Sloveniji v dokaj dobrem likvidnostnem položaju in same po sebi niso motivirane, da plačujejo več za depozite, ker depozitov je že tako ali tako veliko.”
Guverner je opozoril tudi na neenakomeren prenos sprememb ključnih obrestnih mer ECB na bančne komitente. Ko se obrestne mere zvišujejo, se spremembe razmeroma hitro odrazijo pri posojilih, precej počasneje pa pri obrestovanju prihrankov. “Ta asimetrija je res močna v Sloveniji,” je dejal.
Če banke nimajo potrebe po dodatnem denarju in komitenti ne zahtevajo boljših pogojev, zakaj bi banke prostovoljno zvišale obrestne mere?
Prav tu postajajo pomembne ponudbe tujih digitalnih bank. Te lahko tradicionalnim bankam konkurirajo brez razvejane mreže poslovalnic, s preprostejšimi digitalnimi storitvami in agresivnejšimi promocijami.
Tudi slovenske banke imajo ponudbe, ki se približujejo štiriodstotni obrestni meri. Toda večinoma gre za vezane depozite in promocije z dodatnimi pogoji.
Po primerjalniku Obrestuj.si je Intesa Sanpaolo za depozit v višini 20.000 evrov z dvanajstmesečno ročnostjo ponujala 3,3-odstotno letno obrestno mero. Za pridobitev takšne obrestne mere je treba izpolniti pogoje glede bančnega paketa, prenosa plače in novih sredstev.
Sparkasse v okviru akcije Prijateljstvo se obrestuje ponuja 3,1 odstotka, druga promocijska ponudba pa znaša tri odstotke. Tudi tu veljajo dodatni pogoji, povezani z odprtjem računa, paketom in prenosom rednih prihodkov.
Pri primerjavi je treba upoštevati še stroške bančnih paketov. Obrestna mera 3,3 odstotka ne pomeni nujno, da bo dejanski donos po stroških enak 3,3 odstotka.
Nekatere banke ponujajo tudi naložbene kombinacije, pri katerih mora stranka del denarja vložiti v vzajemne sklade. Takšnih produktov ne moremo neposredno primerjati z običajnim depozitom, saj je del premoženja izpostavljen tržnemu tveganju, nastajajo pa lahko tudi dodatni stroški.
Pomembna razlika je tudi dostopnost denarja. Pri Trade Republic so sredstva praviloma dostopna brez klasične vezave, pri enoletnem depozitu pa je lahko predčasni dvig omejen ali povezan z izgubo obresti.
Višje obresti od povprečja slovenskih bank ponujajo tudi nekatere druge evropske digitalne banke. Revolut na varčevalnem računu s takojšnjim dostopom ponuja od 1,18 odstotka bruto letno v brezplačnem paketu Standard do 2,36 odstotka v najdražjem paketu Ultra.
Pri N26 znašajo obrestne mere po dostopnih primerjavah za slovenske uporabnike od 0,30 do 1,50 odstotka, odvisno od paketa.
Nizozemski bunq novim varčevalcem ponuja 3,11 odstotka letno, vendar le do prvega polletnega preračuna osebnega varčevalnega praga. Po njem se obstoječi prihranki praviloma obrestujejo po 1,61 oziroma 1,51 odstotka, višja obrestna mera pa velja za dodatne prihranke nad pragom.
Pri primerjavi je treba upoštevati tudi stroške plačljivih paketov, davčno obravnavo in omejitve posamezne ponudbe.
Alternativa bančnim depozitom so državne obveznice, zakladne menice in skladi denarnega trga. Ameriške državne obveznice lahko ponujajo višje donosnosti, vendar je slovenski vlagatelj pri njih izpostavljen valutnemu tveganju: če dolar oslabi proti evru, lahko valutna izguba izniči obrestni donos.
Pri obveznicah v evrih tega tveganja ni, vendar je donos odvisen od izdajatelja, ročnosti in nakupne cene. Če obveznico prodamo pred dospetjem, lahko ustvarimo tudi izgubo.
Skladi denarnega trga praviloma omogočajo dobro likvidnost, njihova donosnost pa sledi kratkoročnim tržnim obrestnim meram. Vendar niso bančni depoziti, zato zanje ne velja jamstvo za vloge do 100.000 evrov. Njihova vrednost lahko niha, dejanski donos pa zmanjšujejo stroški upravljanja.
Če imamo na računu 20.000 evrov in zanje ne prejemamo obresti, se nominalni znesek ne spremeni. Toda ob dvoodstotni letni inflaciji bi se kupna moč teh prihrankov po petih letih zmanjšala na približno 18.115 evrov, izraženo v današnjih cenah.
To pomeni skoraj 1.900 evrov izgubljene kupne moči.
Namen akcije ni prepričevati ljudi, naj vse prihranke prenesejo k enemu ponudniku ali jih vložijo na borzo. Gre za to, da preverijo, koliko jim njihov denar prinaša, primerjajo stroške in pogoje ter razumejo razliko med varčevanjem in investiranjem.
Štiriodstotna promocija Trade Republic je lahko zanimiva kratkoročna ponudba. Toda po izteku promocije se lahko obrestovanje občutno zniža. Tudi domače banke lahko ponudijo konkurenčne depozite, čeprav pogosto zahtevajo vezavo denarja in izpolnjevanje dodatnih pogojev.
Najpomembnejše vprašanje zato ni, katera banka trenutno oglašuje najvišjo obrestno mero.
Pomembneje je, zakaj imamo v državi, kjer gospodinjstva na bančnih vlogah hranijo več kot 33 milijard evrov, še vedno tako malo pritiska na banke, da bi za ta denar plačevale več.
Kot je opozoril guverner Dolenc, banke niso motivirane, če varčevalci niso zahtevni. Dokler se bomo zadovoljili z ničlo, banke nimajo veliko razlogov, da bi nam ponudile več.
Razkritje: Članek vsebuje partnerske povezave, prek katerih lahko Money-How prejme provizijo. Partnerska sodelovanja ne vplivajo na izbor tem, predstavljene podatke ali neodvisnost uredniške vsebine.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
Tihitex says:
Seveda, če ne zahtevaš, tudi ne dobiš. Banke so seveda pametno tiho in nas veselo lupijo.