
Zadnje čase se med slovenskimi vlagatelji vse bolj priljubljeni tako imenovani skladi, ki kotirajo na borzi – ETF (exchange traded fund). Ti skladi so praviloma cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov, ki se tržijo družbe za upravljanje in banke v Sloveniji.
Čeprav je ponudba ETF-ov precej bogata, ima slovenski (in evropski) mali vlagatelj omejen dostop do priljubljenih ameriških ETF-ov, kot so Vanguard, SPDR, iShares in tako dalje. ZDA velja za zibelko in meko ETF-ov in Evropa ji težko sledi. Evropska regulativa pa od izdajateljev ETF-ov zahteva, da za namen trženja malim vlagateljem na evropskih tleh predloži tako imenovani KID – to je dokument o ključnih informacijah za vlagatelje. Ideja je, da se s tem transparentno predstavi finančni instrument in hkrati omogoča enostavno primerjavo med njimi. Podobne dokumente je treba predstaviti strankam tudi pri drugih finančnih produktih, kot so posojila, zavarovanja in podobno.
Ta regulativa je v določenih delih tudi precej nelogična. Denimo, mali vlagatelji lahko čez lužo kupujejo precej bolj tvegane naložbe, kot so delnice ali izvedene finančne instrumente, ne morejo pa kupovati ameriških ETF-ov, ki veljajo zaradi načela razpršenosti za manj tvegane.
Tudi pri investiranju v ETF-e treba pred nakupom opraviti domačo nalogo. Pomembno je, da izbiramo sklade, ki imajo več sto milijonov sredstev v upravljanju (so torej čim večji) in posledično so tudi cenovno ugodni. Celovite informacije o ETF dobite na spletni strani ponudnikov, zbrani pa so tudi na spletni strani www.justeft.com.
Pomembno je, da smo pozorni na:
ETF je namreč samo pot do cilja, pomembno je, kakšna je vaša končna izpostavljenost trgu. To lahko dosežete tudi že z enim samim ETF. In pravzaprav je za nizke zneske to edini pravilen način.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.







