Analiza rekordov S&P 500: Kdaj je pravi čas za vstop?
Dva dni po izteku prehodnega obdobja za prepoved plačil za posredovanje naročil (payment for order flow oziroma PFOF) je nemški neobroker Trade Republic predstavil nov sistem izvrševanja naročil. Podjetje obljublja, da bo algoritem v realnem času poiskal najboljšo razpoložljivo ceno na različnih borzah, vlagateljem pa prvič omogoča tudi izbiro med približno 30 svetovnimi trgi. Ljubljanske borze med njimi ni. Kaj novost nemške digitalne platforme pomeni za slovenske vlagatelje in kaj za mesečne varčevalce?
Ko mali vlagatelj odda naročilo za nakup delnice (npr. Apple ali Volkswagen), to naročilo običajno potuje na eno izmed borz. Ker pa se z isto delnico pogosto trguje na več različnih borzah hkrati, se lahko cene v tistem trenutku razlikujejo.
Sistem izvrševanja naročil po najboljši razpoložljivi ceni ali best price execution deluje tako, da algoritem v realnem času primerja ponudbe na različnih likvidnih borzah in za poljubno velikost naročila samodejno poišče najnižjo nakupno oziroma najvišjo prodajno ceno.
Izvrševanje naročil po najboljši razpoložljivi ceni je eno temeljnih načel evropske regulative. Direktiva MiFID II investicijskim družbam že več let nalaga, da naročila izvršujejo pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, pri čemer ne odločata zgolj cena, temveč tudi stroški, hitrost izvedbe, verjetnost izvršitve in drugi dejavniki.
Nova ureditev pri Trade Republic prinaša dva načina oddaje naročila:
Obe možnosti spremljata združena knjiga naročil (Aggregated Orderbook) z brezplačnimi podatki v živo ter spletni terminal z analitiko za aktivne vlagatelje, kar omogoča, da vlagatelj ponudbo v živo primerja s knjigo naročil posamezne borze.
Kaj je za uporabnika dejansko boljše? Za vlagatelje, ki kupujejo najbolj likvidne ameriške ali evropske delnice, lahko primerjava več borz pomeni nekoliko ugodnejšo izvršitev naročila. Razlike pri posameznem poslu bodo praviloma majhne, pri večjih naročilih ali manj likvidnih delnicah pa lahko postanejo pomembnejše.
Vlagatelji bodo lahko preko Trade Republic pri naročilu izbrali naročilo Direct Price (dva evra na posel, ne glede na velikost naročila) in naslednja trgovalna mesta:
V prihodnjih dneh napovedujejo še London, Singapur, Tokio, avstralski ASX, Hongkong, parketno trgovanje frankfurtske borze (Frankfurt Parkett) in kanadsko Canadian Securities Exchange.
Katerih borz ni na seznamu: Ljubljanske borze (LJSE), Zagrebške borze (ZSE) in drugih trgov regije Adria. Trade Republic za zdaj ne omogoča neposrednega dostopa do Ljubljanske borze, zato bodo naročila za slovenske delnice izvršena na drugih trgovalnih mestih, kjer je lahko likvidnost bistveno manjša.
Očitek, da je trgovanje pri platformi Trade Republic kljub simbolični proviziji enega evra v resnici dražje, ni nov. Poslovni model je do zdaj temeljil na tem, da so se praktično vsa naročila izvrševala na eni borzi, in sicer hamburški borzi LS Exchange v navezavi s tržnim vzdrževalcem Lang & Schwarz, ta pa je posredniku za posredovani tok naročil plačeval provizijo (PFOF).
Vlagatelj provizije ni videl na izpisku, plačal pa jo je posredno, skozi širši razmik (spread) med nakupno in prodajno ceno. To je bilo opazno predvsem zunaj rednega trgovalnega časa nemške borze Xetre, ko referenčne cene ni in se razmiki opazno razširijo.
Takšen model je evropski zakonodajalec prepovedal. Prepoved plačil za posredovanje naročil je formalno začela veljati marca 2024, a je Nemčija kot edina članica uveljavila prehodno izjemo, ki je potekla 30. junija 2026. Nova tehnologija platforme Trade Republic je neposredni odgovor na to regulativno prelomnico.
Za večino uporabnikov Trade Republic, ki mesečno vlagajo v ETF-je prek varčevalnega načrta, se v praksi spreminja razmeroma malo oziroma nič. Varčevalni načrti ostajajo brez provizije, naročila pa bo tudi pri teh poslih po novem usmerjal sistem, ki primerja cene na različnih likvidnih trgih. Cilj je doseči čim ugodnejšo izvršitev nakupa.
Ker gre praviloma za najbolj likvidne evropske oziroma ameriške ETF-je, so razlike med posameznimi borzami običajno zelo majhne. Pri rednih mesečnih vplačilih v višini nekaj sto evrov zato večina vlagateljev bistvene razlike v končni nakupni ceni verjetno ne bo opazila.
Cenovna novost bodo občutili predvsem vlagatelji, ki trgujejo z delnicami ali oddajajo večja naročila, kjer lahko primerjava več trgovalnih mest prinese ugodnejšo izvršitev, nam je pojasnil Oswald Salcher iz Trade Republic.
Čeprav Trade Republic izpostavlja izvrševanje po najboljši ceni, v sporočilu za javnost razkriva, da se naročila še vedno izvršujejo “proti Trade Republicu”. To pomeni, da Trade Republic ostaja del procesa izvrševanja naročila oziroma nasprotna stran pri izvedbi posla, čeprav pri določanju cene uporablja podatke z različnih trgov.
Spomnimo, januarja letos je Trade Republic od nemškega regulatorja BaFin pridobil dovoljenje za upravljanje lastnega večstranskega sistema trgovanja (MTF). S tem postaja hkrati posrednik in upravljavec lastnega trgovalnega prizorišča. Evropska pravila takšno ureditev dopuščajo, a zahtevajo strogo obvladovanje konfliktov interesov.
Nekateri poznavalci iz panoge ob tem opozarjajo, da lahko zaprti sistemi, v katerih je posrednik hkrati prizorišče trgovanja, konflikt interesov, ki ga je prepoved PFOF želela odpraviti, celo poglobijo – spodbuda za usmerjanje naročil na lastno prizorišče je namreč močnejša, kot je bila kadarkoli pri zunanjih partnerjih. Prav nadzor nad takšnimi hibridnimi modeli bo po mnenju analitikov ključno regulatorno vprašanje v dobi po ukinitvi PFOF.
Tudi slovenski borzni posredniki morajo zagotavljati najboljšo izvršitev naročil. Razlika ni v regulatorni obveznosti, temveč v poslovnem modelu. Domači posredniki naročila praviloma pošiljajo neposredno na organizirane borze, njihove provizije pa so višje in pregledno prikazane. Pri neobrokerjih je neposredna provizija nižja, del stroška pa se lahko odrazi v širšem razmiku med nakupno in prodajno ceno.
Zgolj primerjava vstopnih provizij zato ne pove nujno, katera izvedba je za vlagatelja v končni fazi dejansko cenejša.
Ker Trade Republic ne omogoča neposrednega dostopa do Ljubljanske borze, se vlagatelji pri nakupu delnic slovenskih izdajateljev soočajo z nizko likvidnostjo. Na domačem trgu nastajajo najbolj konkurenčne cene. Če se naročilo za slovensko delnico izvrši na tuji, manj likvidni platformi, je lahko razmik med nakupno in prodajno ceno občutno večji od prihranka pri proviziji.
Konkretno: če delnica Krke na Ljubljanski borzi kotira pri 257 evrih z razmikom nekaj centov, lahko tuja platforma zaradi skromnega prometa v tujini ponuja nakup pri 261 evrih in prodajo pri 253 evrih. Vlagatelj ob nakupu skozi ta široki razmik (spread) preplača štiri evre na delnico. Pri nakupu 100 delnic to pomeni 400 evrov skritih stroškov. Domači posrednik bo to isto naročilo usmeril neposredno na Ljubljansko borzo, kjer se srečata največja lokalna ponudba in povpraševanje, zato bo ta razlika minimalna.
Za vlagatelje, ki kupujejo predvsem ameriške ali največje evropske delnice ter globalne ETF-je, nova ureditev Trade Republica prinaša večjo transparentnost. Podatki združene knjige naročil vlagatelju omogočajo, da obljubo o najboljši ceni tudi sam preveri. Za trgovanje s slovenskimi delnicami pa je potrebna previdnost.
Trade Republic z novo infrastrukturo širi možnosti trgovanja in se prilagaja evropskim regulatornim spremembam po ukinitvi PFOF. Ali bo nova ureditev vlagateljem dejansko prinesla boljše izvrševanje naročil, pa bo mogoče oceniti šele po daljšem obdobju uporabe. Za slovenske vlagatelje ostaja ključno predvsem to, da nizka provizija sama po sebi še ne pomeni tudi najnižjega stroška trgovanja.
Razkritje: Članek vsebuje partnerske povezave. Če račun odprete prek teh povezav, lahko Money-How prejme nadomestilo. To ne vpliva na uredniško vsebino.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
