
Nemška digitalna banka Trade Republic nove stranke osvaja z ameriškim hollywoodskim igralcem Bradom Pittom in tremi odstotki na sredstva na bančnem računu. Obrestne mere na vpogled ponujajo tudi pri Revolutu, ki je po besedah Blaža Brodnjaka tretja največja banka po številu komitentov v Sloveniji, in nemška banka N26. Revolut za instantni varčevalni račun ponuja od enega do 1,5 odstotka obresti, N26 pa od 0,3 do 1,5 odstotka, odvisno od paketa. Nobena od teh ne zahteva vezave sredstev. Pri slovenskih bankah za primerljive pogoje ne dobite nič ali pa simboličen znesek, ki ga težko imenujemo obresti.
Sredstva, ki so vezana čez noč v evroobmočju, se obrestujejo po povprečni obrestni meri 0,26 odstotka, v Sloveniji pa po 0,08 odstotka, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB). Na drugi strani ECB bankam zagotavlja 2-odstotno depozitno obrestno mero za sredstva čez noč.
Slovenci imamo na bančnih računih rekordnih skoraj 30 milijard evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Od tega je 25,9 milijarde oziroma 86,3 odstotka denarja neobrestovanega, kar pomeni, da večina teh sredstev leži na računih. Za primerjavo, leta 2009 je bilo 14 milijard evrov nakopičenih na bančnih računih, torej se je v 17 letih več kot podvojil.
Delež neobrestovanih bančnih vlog je tako bistveno višji od povprečja evroobmočja, ki znaša okoli 50 odstotkov. S tem smo Slovenci evropski prvaki po deležu neobrestovanih bančnih vlog. V primerjavi z evropskimi vrstniki pustimo na mizi letno več kot 200 milijonov evrov, če upoštevamo, da razlika med deležem vezanih vlog v Sloveniji in povprečjem evrskega območja znaša vsaj dobrih 10 milijard evrov. Ta sredstva predstavljajo presežne vloge, ki bi se lahko trenutno plasirale za obrestno mero okrog dveh odstotkov.
Banka Slovenije je v svojih analizah ugotovila, da vloge gospodinjstev s 50 odstotki bilančne vsote ostajajo najpomembnejši in obenem najcenejši vir financiranja domačih bank. Slovenskim bankam preprosto ni treba tekmovati za vaš denar, ker jim ga komitenti tako ali tako dajemo na razpolago. Lani so pri tem zaslužile 882 milijonov evrov čistega dobička.
To je bil tudi povod akcije Nula ni dovolj, ki smo jo zagnali na Money-How, saj želimo spodbuditi ljudi, da začnejo plemeniti svoje prihranke. To lahko počnemo v sklopu bančnega sistema (depoziti, varčevalni računi) ali kje drugje, recimo v različnih manj tveganih instrumentih, ki prinašajo denarni tok (obveznice, zakladne menice, nepremičnine).
“Pri takih pozivih bi bilo pošteno in primerno stvari predstaviti celovito in ne le senzacionalistično,” se je na LinkedInu na našo akcijo Nula ni dovolj odzval prvi mož NLB Blaž Brodnjak. “Primerjati poslovne modele institucij, ki ne ponujajo dolgoročnih posojil, z bankami, ki to počnejo tudi s 30-letno ročnostjo, ni ustrezno,” poudarja in dodaja: “30-letnega stanovanjskega posojila z denimo 2,5-odstotno fiksno obrestno mero ekonomsko preprosto ni mogoče financirati s 3-odstotno obrestno mero za vpogledne vloge.” Trenutno NLB na spletu ponuja 3,9-odstotno obrestno mero za 30-letni stanovanjski kredit.
Ob tem Brodnjak opozarja: “Lahko prenesete tudi ves vaš denar na tuje banke, a s tem se bodo radikalno spremenili tudi pogoji za najem posojil v Sloveniji z vsemi drugimi posledicami.”
Če ni neobrestovanih vlog, ni ugodnejših posojil, so nam pojasnjevali neuradno v eni od bank. So potemtakem premožni Slovenci, ki kopičijo denar na bankah, zaslužni tudi za ugodnejša posojila?
Statistika kaže, da je razmerje med vlogami in posojili gospodinjstvom daleč v korist vlogam. Na bankah kopičimo 29,5 milijarde evrov vlog, medtem, ko je bilo danih posojil gospodinjstvom za 14.507 milijard evrov, torej polovico manj, kot je vlog, kažejo statistke Banke Slovenije za februar 2026. To pomeni, da je v sistemu presežna likvidnost, ki močno presega povpraševanje po posojilih. To velja tudi, če dodamo vloge in kredite podjetij. Konkretno krediti nebančnemu sektorju v slovenskem bančnem sistemu trenutno znašajo dobrih 31 milijard evrov, vloge nebančnega sektorja pa okroglih 44 milijard evrov, kar pomeni, da je presežek vlog nad krediti okrog 13 milijard. Le tega banke trenutno plasirajo v državne vrednostne papirje in vloge pri Evropski centralni banki, pri kateri so deležni vsaj dvoodstotnih obresti.
Ob tem Brodnjak poudari, da “družbe ne sestavljajo le ljudje s presežki … ampak tudi mnogi, ki potrebujejo denar in imajo manj izbire.”
Če bi vseeno radi ostali zvesti bankam v Sloveniji in vseeno zaslužili kak evro z obrestmi, smo v akciji Nula ni dovolj preverili ponudbe slovenskih bank. Obresti na TRR skorajda ni, medtem ko je pri nekaterih bankah najkrajša možna vezava pet ali sedem dni. Pri NLB ponujajo 0,4248-odstotne obresti za denar, ki je dostopen po 7 dneh.
“Nula z varčevalnim računom nikakor in še zdaleč ni nula in veliko število strank to razume ter to ves čas intenzivno uporablja,” opozarja Brodnjak.
Iz predstavitve o poslovanju NLB v prvem četrtletju letos je sicer razvidno, da so v slovenski matični banki vezane vloge znašale le 7,3 odstotka vseh vlog gospodinjstev – 710 milijonov od 9,7 milijarde vlog gospodinjstev, kar bi težko označili za intenzivno uporabo.
Z akcijo Nula ni dovolj želimo spodbuditi ljudi, da uporabijo eno od številnih možnosti, da povečajo delež varno obrestovanih denarnih sredstev.
Če bi tretjina komitentov NLB izkoristila možnost stalne vezave presežkov pri lastni banki za en teden po 0,4248 odstotka, bi bili letno takoj bogatejši za okroglih 14 milijonov evrov.
Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je povprečna obrestna mera za enoletne depozite v evrskem območju znašala 1,82 odstotka, v Sloveniji pa le 0,74 odstotka, medtem ko je depozitna obrestna mera ECB bila dvoodstotna.
Trade Republic s tremi odstotki obresti želi predvsem pritegniti nove stranke. Gre za promocijske obresti, ki imajo omejen rok trajanja, ki ga pa ne navajajo. Vseeno pa obstoječim strankam ta nemška neobanka zagotavlja dvoodstotne obresti na denar na tekočem računu in zneske do 50 tisoč evrov, torej po toliko kot sami lahko plasirajo sredstva pri ECB.
Obstoječe stranke lahko s proaktivnostjo pridejo do treh odstotkov, in sicer tako, da novačijo nove stranke; s štirimi napotitvami si zagotovijo povišano obrestno mero za do 12 mesecev, piše v sporočilu Trade Republic.
Ob tem velja omeniti, da obresti do 1.000 evrov na leto niso obdavčene. Če skupne obresti iz vseh virov presežejo ta znesek, je treba vložiti davčno napoved, davek pa znaša 25 odstotkov na vsak evro nad 1.000 evrov.
Tako kot za denar na slovenskih bankah, velja tudi na Trade Republic, Revolut in N26 v skladu z evropsko direktivo o zajamčenih vlogah zaščita do 100.000 evrov.
Dodatno branje

Ker je bil pogost očitek, da Trade Republic ni odziven, so vzporedno s kampanjo vzpostavili tudi novo storitev za stranke – telefonska podpora, ki je dostopna 24 ur na dan, sedem dni v tednu, brezplačno. Zaenkrat ta storitev ni na voljo v slovenskem jeziku.
Podjetje navaja več kot tisoč servisnih agentov in 30 novih funkcij, med njimi izboljšane možnosti gesel, podrobna davčna poročila za prenos in nova analitična orodja za aktivne vlagatelje. To je neposreden odgovor na kritiko, ki jo je Trade Republic slišal od strank: digitalne banke so pri potrošniških sporih ali tehničnih težavah pogosto nedosegljive.
Razkritje: Članek vsebuje partnerske povezave. S klikom nanje podprete Money-How.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.







