
Z novim letom prihaja Esop, ki bo zaposlenim omogočil, da postanejo solastniki podjetja, sodelujejo pri dobičku in soustvarjajo njegovo prihodnost. Kako to poteka v praksi, razloži Tej Gonza iz Inštituta za ekonomsko demokracijo.
Kapital se v Sloveniji počasi demokratizira. Z novim zakonom o t. i. lastniških zadrugah zaposlenih država prvič odpira vrata modelu Esop (Employee Share Ownership Plan) – shemi, ki zaposlenim omogoča, da postanejo solastniki podjetij, v katerih delajo.
Deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja.
Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna?
V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju.
Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo





V tokratni epizodi boste slišali*:
00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samoupravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem
03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja
06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka
08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela
10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene
15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo (primer Časopisa Delo)
21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja
23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike (primer Akrapovič)
29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi
33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja)
36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov
39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil
42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh
45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre
*ustvarjeno z umetno inteligenco


