Krka v središču borzne drame: padec, panika, kaj sledi?
V prihodnje bi lahko zaposleni poleg plače prejemali še dividende, in sicer kot solastniki podjetja, v katerem so zaposleni. Minulo sredo je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide na redni seji podprl v drugi obravnavi sprejel vse amandmaje in s tem dopolnjen predlog predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), ki odpira vrata uvedbi modela delavskega solastništva po zgledu držav, kot so ZDA in Velika Britanija. V primeru uveljavitve predloga zakona, ki vstopa v drugo obravnavo v državnem zboru, bi lahko po ocenah poznavalcev nov model solastništva zaposlenih vpeljali v do tisoč slovenskih podjetjih. Kaj bo od tega imel delavec, kaj lastnik in kaj podjetja? Kakšne so ovire, davčne spodbude?
V ZDA je že desetletja uveljavljen model vključevanja zaposlenih v lastništvo podjetij znan kot Esop (Employee Stock Ownership Plan), in sicer prek posebnih namenskih skladov, ki v imenu in za korist zaposlenih držijo in upravljajo lastniški delež v podjetjih. Podoben pristop želi v slovenski pravni prostor vnesti Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLDZ), ki je nastal v sodelovanju s tremi ministrstvi – za solidarno prihodnost, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za finance.
Ključna značilnost Esopa je, da ponuja lastnikom alternativo pri izstopu iz lastništva, ko se znajdejo pred vprašanjem nasledstva ali preoblikovanja lastništva, zaradi izstopa dela lastnikov. Namesto prodaje podjetja strateškemu investitorju ali finančnemu skladu, kar je zlasti za manjša podjetja pogosto neizvedljivo, se v soglasju z vsemi deležniki – lastniki, poslovodstvom in zaposlenimi – sprejme dogovor, kjer se v lastništvo podjetja vključi namenska družba, ki jo ustanovijo zaposleni in izplača lastnike, ki se umikajo. Pobudo običajno sproži lastnik, ki išče izhodno strategijo ali pa želi vzpostaviti motivacijsko shemo za zaposlene, lahko pa izhaja tudi iz interesov zaposlenih, pojasnjuje Tine Mlakar iz Capital Genetics. To pomeni, da zaposleni, ki postanejo posredni lastniki, poleg plače postanejo upravičen tudi do izplačila morebitnih dividend, ki izvirajo iz udeležbe v dobičku matičnega podjetja, kjer so zaposleni.
Zakon predvideva, da bi zaposleni odkupili delež podjetja prek posebne pravne osebe – tako imenovane lastniške zadruge, ki v tem primeru podobno kot v ZDA služi kot namenski sklad ali namenska družba. Namen zadruge bi bil, da v imenu zaposlenih pridobiva, upravlja in razpolaga s kapitalskim deležem podjetja. Zaposleni bi bili člani zadruge in s tem posredno tudi solastniki, kar jim omogoča uveljavljanje lastniških pravic (pravica do upravljanja, dobička in kapitalske vrednosti podjetja).
Zadruga je v primeru solastništva delavcev najpriročnejša oblika, ki ima po zakonu poseben status lastniške zadruge, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. “Zadruga je članska oblika, ki omogoča vstop in izstop članov, lahko deli dobiček, ima nizke transakcijske stroške, omogoča fleksibilna notranja pravila in organizacijo članstva,” je še pojasnil.
Seveda se bo vsak vprašal, koliko sredstev pa morajo zaposleni zagotoviti za ustanovitev zadruge? Član lastniške zadruge je lahko namreč fizična oseba, ki je delavec matične družbe in je vplačal tako imenovani obvezni delež. Po predlogu zakona vrednost obveznega deleža ne sme presegati 300 evrov, vsaj član pa lahko vpiše le en obvezni delež. Obvezni deleži članov v lastniški zadrugi so neprenosljivi, neodtujljivi in se jih ne da obremeniti. Torej delavci za članstvo načeloma ne bodo plačali več kot tristo evrov, medtem ko so koristi teoretično neomejene.
Kot pogoj za članstvo se lahko določi tudi trajanje zaposlitve pred vključitvijo v zadrugo, a to ne sme biti daljše od 12 mesecev. Ravno zaradi omejenega finančnega tveganja se Esop model uvršča med sheme, ki so zelo motivacijske, krepijo pripadnost in prinašajo izrazite koristi za zaposlene ob minimalnih tveganjih.
OCENA
“Težko ocenim, koliko podjetij bo v desetih letih prešlo v Esop model. Imamo dva načina, da to ocenimo. Prvi način je s pogledom v tujino. V Veliki Britaniji je od sprejetja davčnih ugodnosti za Esop odkupe v letu 2019 v Esop model prešlo 1.500 podjetij. V zadnjih treh letih je odkup zaposlenih drugi najbolj priljubljen način za izhod lastnikov iz lastništva, v letu 2025 v solastništvo zaposlenih tako preide okrog 10 podjetij na teden.
V Sloveniji imamo precej manjšo populacijo primernih podjetij za odkup. V raziskavi, ki smo jo na ljubljanski fakulteti za družbene vede opravljali v sodelovanju z ekonomsko fakulteto, smo prepoznali, da je ta populacija okrog 11.000 podjetij. Torej, gre za podjetja z več kot petimi zaposleni, podjetja, ki niso v državni lasti in katerih delnice ne kotirajo na borzi). Med njimi je okrog 40 odstotkov takšnih, kjer se lastniki umikajo v naslednjih 10-ih letih, od teh pa je samo 25 odstotkov takšnih, ki vedo, kako bodo uredili nasledstvo. Več kot 3.000 slovenskih podjetij se torej sooča z negotovostjo glede nasledstva. Koliko teh bo izbralo Esop je odprto vprašanje. Je pa v naši anketi 32,8 odstotka lastnikov odgovorilo, da jih prehod v solastništvo zanima. Torej, če bi moral podati oceno, ki je precej optimistična, bi rekel, da bi v naslednjem desetletju v Esop model lahko prešlo med 500 in 1.000 slovenskih podjetij.
Glavna ovira tako pri zaposlenih kot lastnikih podjetij je nepoznavanje sodobne prakse solastništva zaposlenih, na kratko povzame Tej Gonza iz Inštituta za ekonomsko demokracijo.
Pri lastnikih je pogosta skrb, da ta model lastništva ne deluje dobro, češ da smo nekaj podobnega že imeli v samoupravljanju in da podjetje v lastništvu zaposlenih ne bo konkurenčno, izpostavlja Gonza.
“Te skrbi niso na mestu.” Glede na stotine empiričnih raziskav, ki pregledujejo poslovanje podjetij v lastništvu zaposlenih v zadnjih 20-ih letih v zahodnih državah, se poslovanje podjetij v lastništvu zaposlenih dejansko izboljša, pojasni.
Raziskovalci so v podjetjih v solastništvu delavcev opazili dvig produktivnosti, krepitev krizne odpornosti in izboljšanje motivacije delavcev ter upad fluktuacije zaposlenih, našteva Tej Gonza.
Sogovornik tudi opozarja, da je pomembno, da se lastništvo zaposlenih vzpostavi po principih dobre prakse, z vsemi podpornimi procesi, ki so ključni za nižanje tveganj. Tako o pravnem delu in premišljeni strukturi financiranja še bolj pa o človeškem aspektu prehoda. Pomembna so izobraževanja vseh deležnikov, tudi zaposlenih, o finančni pismenosti, vrednotah lastništva, pomenu zdrave organizacijske kulture v podjetju in o mejah soodločanja v podjetjih v lastništvu zaposlenih, našteva. “Postati solastnik ne pomeni, da zdaj kar naenkrat vsi delavci vodijo dnevne posle,” še pristavi.
Pri zaposlenih so skrbi običajno vezane na tveganja pri prehodu v solastništvo zaposlenih. “Esop model tveganje zaposlenih minimizira,” poudarja Gonza in pojasni: “Delavci ne investirajo v lastništvo iz lastnega žepa, odkup se izvede s posojilom, ki ga podjetje postopno odplačuje iz prostih denarnih tokov. Torej gre za obljubo in zavezo kolektiva, da bodo še bolje poslovali v prihodnosti in iz presežkov, ki jih ustvarjajo vsi v podjetju, odplačevali obveznost, vezano na lastništvo, v katero so vključeni.”
Sam proces odkupa poteka tako, da se lastnik in zaposleni v koordinaciji s poslovodstvom, ki zastopa interese podjetja, dogovorijo za celotni ali delni odkup podjetja. Delež se odkupi s posojilom, ki ga zadrugi, ki jo ustanovijo zaposleni, bodisi zagotovi lastnik prodajalec, kar pomeni, da v tem primeru ta prejme kupnino po obročnem načrtu z obrestmi, banka ali druga finančna institucija.
Posojilo se odplačuje iz razpoložljivega denarnega toka podjetja, ki pri aranžiranju financiranja sodeluje tudi z ustreznimi jamstvi in zavarovanji, zato je nujno, da pri celotni transakciji sodeluje poslovodstvo, ki lahko utemelji pozitivne učinke vpeljave Esop na delovanje podjetja in sodeluje pri načrtovanju izplačil lastnikom.
Lastniška zadruga dolg zaposlenih lahko odplačuje postopno iz dividend, ki jim pripadajo na podlagi izplačil prihodnjih dobičkov podjetja, lahko pa tudi prejme neposredni prispevek matičnega podjetja – to se zgodi na podlagi posebne pogodbe – s čimer se pospešijo odplačila obveznosti oziroma skrajša čas odplačevanja.
ESOP omogoča tudi, da lastnik postopoma in skozi daljše obdobje prodaja svoj delež v podjetju: na primer, lahko začne prodajo 30 odstotkov, počaka, da se delež odplača in šele potem nadaljuje prodajo naslednjega lastniškega deleža.
Koristi so razpršene med vse zaposlene: vsi člani zadruge postanejo solastniki in tako sodelujejo pri uspehu podjetja. Ravno zato je pomembno vedeti, da je v zadrugo vključenih najmanj 75 odstotkov vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo.
Hkrati pa tveganja slabo načrtovanega odkupa niso zanemarljiva, opozarja Tine Mlakar iz Capital Genetics. Z vidika podjetja lahko v časih slabšega poslovanja tovrsten odkup podjetja preko vzvoda obremeni likvidnost, posledično pa se lahko zmanjša vrednost podjetja.
Z vidika zaposlenih pa zmanjšanje vrednosti podjetja pomeni tudi zmanjšanje vrednosti njihovega deleža, dodaja. Zato je zelo pomembno, da se vsi deležniki zavedajo svoje odgovornosti in se Esop postavi na vzdržen način, pri čemer se vse začne pri razumnih pričakovanjih lastnikov glede cene odkupa njihovega deleža.
Večina Esop transakcij v ZDA poteka kot odkup s finančnim vzvodom (leveraged buyout), pri čemer transakcijo lahko financirajo banke, prodajalec podjetja, ki kupnino prejme po obrokih in drugi finančni vlagatelji.
V ZDA se vsako leto izvede okoli od 250 do 290 novih ESOP odkupov, skupna vrednost sredstev v ESOP skladih pa presega 1,8 tisoč milijard dolarjev. Ameriška podjetja v lasti zaposlenih sedaj zaposlujejo skoraj deset odstotkov delovne sile ameriških zasebnih podjetjih, je povedala državna sekretarka Katja Božič z ministrstva za finance.
“Model ESOP (Employee Share Ownership Plan) v ZDA se je razširil šele po uvedbi davčnih olajšav na kapitalske dobičke in dobičke pravnih oseb,” je izpostavila Katja Božič, državna sekretarka na ministrstvu za finance. Poudarila je tudi, da predlog slovenskega zakona vključuje varovalke za preprečevanje zlorab, kot je prepoved kopičenja posebnih davčnih ugodnosti za zaposlene in posebna klavzula, ki določa vračilo davčnih ugodnosti za obdobje zadnjih desetih let, v primeru kršitve določb predloga zakona. Kakšne pa so te davčne spodbude?
Zakon o lastniški zadrugi delavcev predvideva večplastno davčno olajšavo za delavce, ki postanejo člani lastniške zadruge, ter s tem spodbuja dolgoročno udeležbo zaposlenih pri lastništvu podjetja.
Zakon o lastniški zadrugi delavcev prinaša tudi pomembne davčne olajšave za lastnike podjetij, ki se odločijo svoj delež prodati lastniški zadrugi zaposlenih. Namen teh ukrepov je spodbuditi družbeno odgovorno prenos lastništva, ohraniti podjetja v domačih rokah ter omogočiti lastnikom mehkejši izstop iz podjetja, hkrati pa motivirati zaposlene k prevzemu solastništva.
- Znižana davčna osnova za kapitalski dobiček: Lastniki, ki prodajo delež podjetja lastniški zadrugi, so upravičeni do znižanja davčne osnove za kapitalski dobiček za 20 odstotkov. To pomeni, da se zmanjšuje davčno breme ob prodaji podjetja zaposlenim in jih s tem spodbuja, da pri prenosu lastništva razmislijo o vključitvi delavcev.
- Prodaja po ceni pod tržno vrednostjo: Zakon dopušča, da lastnik svoj delež podjetja proda zadrugi po pogodbeni ceni, ki je nižja od tržne vrednosti, ne da bi bil zaradi tega davčno kaznovan.
Ta mehanizem omogoča, da lahko lastnik zaposlenim proda podjetje “pod ceno”, kar olajša izvedbo odkupa in hkrati ohrani davčno pravičnost.- Finančna fleksibilnost pri prodaji: Ker se odkupi v večini primerov izvajajo postopno in pogosto vključujejo financiranje s posojili ali z notranjim denarnim tokom podjetja, zakon s to določbo olajšuje izvedbo postopnih prenosov lastništva, kjer se del kupnine poplačuje skozi prihodnje poslovanje podjetja.
- Vračilo davčnih ugodnosti (t. i. “tax clawback”): Zakon vključuje tudi varovalko proti zlorabam davčnih spodbud. Če lastniška zadruga izgubi status ali razdeli sredstva članom v nasprotju z namenom zakona, mora vrniti davčne olajšave. Do plačila teh obveznosti zadruga ne sme izplačevati sredstev svojim članom. Ta določba zagotavlja, da se davčne spodbude uporabljajo izključno za dolgoročne in trajnostne prenose lastništva, ne pa za kratkoročne finančne špekulacije.
Če bo zakon potrjen, kar bo znano v roku nekaj tednov, bo Slovenija ena prvih držav EU z zakonsko ureditvijo Esop modela.
To bi lahko olajšalo prenos lastništva v številnih manjših in srednjih podjetjih, kjer se generacija ustanoviteljev upokojuje, nasledniki pa pogosto niso zainteresirani za prevzem. Delavci pa bi postali solastniki in kot takšni bi krojili usodo družbe.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
