Če bo leto 2026 leto rasti borznih indeksov, to še ne pomeni, da bo leto dobrih donosov za evropske vlagatelje. Ključni dejavnik ne bo ameriška centralna banka Fed, temveč moč dolarja v primerjavi z evrom. To je bila osrednja teza makroekonomskega spopada na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov, v katerem sta se soočila Sašo Šmigić iz Generali Investments, ki je predstavljal bikovska stališča in Nikola Maljković iz trgovalne platforme Optimtrader, ki se je prelevil v vlogo medveda.
Oba se strinjata, da je bil rez ameriške centralne banke skoraj neizogiben. Razhajala pa sta se v odgovoru na vprašanje, kaj to pomeni za vlagatelje, ki poslujejo v evrih. Strinjata se, da četudi ameriški indeksi rastejo, lahko valutni učinek izbriše velik del donosa.
Ameriška centralna banka Federal Reserve je vstopila v cikel zniževanja obrestnih mer, kar zgodovinsko delniškim trgom praviloma koristi. Sašo Šmigić tukaj nastopi kot neomajen optimist: “Nikoli v zgodovini se še ni zgodilo, da bi bila ohlapna denarna politika negativna za delniška trga. Trump dobro ve, kaj hoče, in z zelo jasnim razlogom sili ameriško centralno banko v bolj ohlapno okolje, ker želi deregulacijo in rast.”
Po njegovem mnenju politični pritisk ne pomeni nujno napačne poteze. Ameriško gospodarstvo ostaja relativno močno, napovedana rast za leto 2026 se giblje okoli dveh odstotkov, kar je dovolj, da delniški trgi ohranijo zagon.
A prav tu se pojavi dilema. Leta 2026 vprašanje ni več, ali bo Fed rezal, temveč kdo bo nosil posledice teh rezov. Šmigić opozarja, da inflacija kljub umirjanju še ni povsem pod nadzorom, zato radikalni rezi ekonomsko morda niso nujni, politično pa postajajo neizogibni.
Po zadnji decembrski odločitvi Fedov FOMC predvideva zgolj eno dodatno znižanje obrestnih mer v letu 2026. Nekateri trgi in analitiki še vedno pričakujejo več znižanj obrestnih mer, ker terminske pogodbe kažejo na možnost začetka novih rezov v zgodnjem delu leta 2026, odvisno od ključnih podatkov o inflaciji in zaposlovanju.
Dodaten dejavnik negotovosti je kadrovsko vprašanje na vrhu Feda. Sedanjemu predsedniku Jeromu Powellu mandat poteče maja 2026, ameriški predsednik Donald Trump pa je že večkrat javno napovedal, da bo imenoval novega vodjo.
Maljković izpostavlja, da se v tržnih špekulacijah vse pogosteje pojavlja ime Kevina Hassetta, ki velja za izrazito Trumpu naklonjenega kandidata. Po njegovem mnenju bi takšna izbira pomenila jasen signal trgom. “Takšen guverner bi bil zelo izrazito naklonjen nizkim obrestnim meram. To je sicer dobro za delniške trge, hkrati pa zelo nevarno za dolar.”
Če bi Fed dobil vodstvo, ki bi bilo naklonjeno hitrejšemu zniževanju obrestnih mer, bi to lahko kratkoročno spodbudilo borze, a Maljković opozarja na pasti: “Takšen guverner bi bil verjetno zelo zagovornik nizkih obresti (dovish), kar pomeni, da bi se obrestne mere zniževale precej bolj agresivno, če bi bil izvoljen. To je sicer dobro za delniške trge, a hkrati zelo nevarno za dolar.” Agresivna monetarna politika namreč praviloma oslabi valuto, kar je osrednji problem za evropskega vlagatelja.
Maljković opozori, da vlagatelji prepogosto gledajo donose v dolarjih, ne da bi upoštevali valutni učinek.
“Ko na koncu pogledamo v evrih, je slika drugačna. Ameriški indeks S&P 500 je letos v evrih zrasel le okoli pet odstotkov, Nasdaq osem odstotkov, medtem ko je nemški DAX dosegel 22 odstotkov, trgi v razvoju pa 16 odstotkov,” opozarja Maljković.
Če bo Fed rezal hitreje kot Evropska centralna banka (ECB), je pritisk na dolar logičen. Scenarij 10-odstotne oslabitve dolarja je povsem realističen, kar bi za evropskega vlagatelja, ki potencialno investira v ameriške trge, pomenilo relativno slabši rezultat v primerjavi z naložbami na drugih območjih.
Šmigić se temu argumentu ne izogiba, a opozarja pred prehitrimi zaključki: “Izogibati se ameriškim delnicam zgolj zaradi valutnega tveganja se mi ne zdi smiselno. ZDA so že večkrat dokazale, da znajo dolgoročno normalizirati deficit in javni dolg.
Šmigić pojasnjuje, da je bila letošnja rast v Evropi predvsem posledica likvidnostnega premika: “Globalni vlagatelji so se ustrašili visokih vrednotenj tehnoloških gigantov, kot so Nvidia, Google in Meta. Že majhna prodaja teh enormnih kapitalizacij je pomenila ogromno likvidnostno injekcijo za Evropo in trge v razvoju. To je tisto, kar je dalo zagon evropskim bikom, ne nujno neka fundamentalna premoč Evrope.”
Maljković meni, da Donald Trump z jasnim razlogom sili Ameriško centralno banko v bolj ohlapno okolje, saj želi deregulacijo in rast “v zraku”. Gospodarska slika ZDA za zdaj tega ne izključuje. Gospodarska rast za leto 2026 se bo gibala okoli dveh odstotkov, inflacija pa bo ostala blizu 2,8 odstotka, kažejo napovedi.
“Ekonomsko gledano radikalni rezi niso nujni, politično pa so zahtevani,” meni Maljković. Po njegovem mnenju to pomeni, da se bo smer monetarne politike vse bolj brala skozi politično prizmo, kar je nevarno zlasti, če inflacija ne bo padla pod želena dva odstotka, Trumpova politika pa bo še naprej spodbujala trošenje in deficit. To okolje Maljković vidi kot “nevarno za dolar”, kar bi evropske vlagatelje v ameriške trge lahko drago stalo.
Šmigić kot ključni motor rasti vidi tehnološko adaptacijo, kjer ZDA še vedno vodijo, a hkrati opozarja na pragmatičnost Kitajske, ki jo je obiskal lani. “Kitajci so našli obvod. Ko so ZDA uvedle embargo na čipe, so oni svojo tehnologijo razstavili na najmanjše koščke in naredili nekaj zelo dobrega, kar zdaj aplicirajo v vse industrije za dvig produktivnosti. To je tisto, kar vlagatelji iščemo – rast in iznajdljivost.”
Glede umetne inteligence Šmigić ne skriva navdušenja, a ostaja realen glede hitrosti sprememb. “Časovna komponenta se je skrčila. Za 25-odstotno penetracijo televizije smo potrebovali 50 let, ChatGPT je to dosegel v dveh mesecih. V takšnem svetu moraš biti investiran v tehnologijo, ker ne veš, kje se bo zgodil naslednji preboj, podoben tistemu pri pametnih telefonih,” poudarja Šmigić.
Ameriški BDP trenutno raste hitreje, kot kažejo projekcije, razlika pa je v veliki meri povezana z umetno inteligenco (AI). Šmigić izpostavlja: “Zadnji kvartal bo imel 4-odstotno rast, od tega morda celo 70 odstotkov prihaja neposredno od AI-ja in investicij ‘hiperskalerjev’ (velikih štirih tehnoloških velikanov).”
Težava je v tem, da so trgi spet izjemno odvisni od enega sektorja. “Vprašanje je, kako se bo to v prihodnje pokazalo v dobičkih, saj te družbe mečejo brutalne milijarde v AI infrastrukturo,” pravi Šmigić. To pomeni, da bi morebiten pok AI balona ali težave pri monetizaciji tehnologije močno udarile po celotnem ameriškem indeksu.
Maljković vidi premik v fiskalni politiki kot ključen razlog, zakaj se kapital postopoma obrača proti evropskim trgom. Obrambni izdatki postajajo investicijski cikel, kjer se vse več govori o tehnologijah z dvojno rabo (dual-use).
“Ta dvojna uporaba je zanimiva, ker gre za investicije v obrambo, ki imajo civilne aplikacije, kot sta infrastruktura in razvoj dronov – bojišče 21. stoletja,” pojasnjuje Maljković. Evropa se bo po njegovem mnenju podala v fiskalno ekspanzijo, kjer bodo veliki državni izdatki oblikovali projekte prihodnosti, kar bi lahko bila močna protiutež ameriški nadvladi. Maljković tukaj vidi priložnost za diverzifikacijo portfelja stran od pregrete Amerike.
Šmigić opaža, da so po 16 letih rasti vlagatelji postali uspavani. “Vsi so navajeni, da gre vse samo gor, od leta 2009 smo v bikovskem trendu,” opozarja Šmigić, a dodaja, da to ne pomeni nujno zloma. Kot primer hitrega obrata narative navaja Apple, ki se je iz AI poraženca vrnil na vrh.
Lekcija za leto 2026 ostaja jasna. Korekcije bodo, a bodo po Šmigićevem mnenju kratke in ostre. “Treba bo biti hudičevo hiter in odreagirati pravilno,” svetuje. “Ne bojte se Amerike in dolarja do te mere, da bi zamudili rast, ampak razumeti, da se bo svet čez pet let zdel povsem drugačen.”
Največja napaka bo portfelj, ki temelji na preteklosti, medtem ko se prihodnost že piše v tehnoloških laboratorijih in skozi nove fiskalne ekspanzije, opozarjata sogovornika.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
