AI, Krka, zlato: trenutno raje v lov za manj seksi naložbami
“Glede na to, da zadnje čase padajo rekordi ne glede na to, ali je to slovenska borza, poljska borza, tehnološki bum, ali so to orožarske delnice ali banke v Evropi, je veliko več mojih skrbi, usmerjenih v tveganja,” je opozoril Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A v podkastu Money-How.
Ko trgi evforično iščejo naslednjo veliko zgodbo, Hribar opozarja, da je pametno pogledati tja, kjer je manj glamurja. “Tiste naložbe, ki so najmanj seksi, o katerih se najmanj pogovarjamo,” pravi.
Po njegovih besedah so prav takšne naložbe pogosto tiste, ki dolgoročno ohranjajo vrednost. “Ko vsi iščejo spektakel, so defenzivne in manj bleščeče naložbe tiste, ki te držijo pokonci.” Toda, prizna, da se je AI zažrl v vse pore življenja.
Tudi Mojca iz Spodnjega Dupleka bo čutila Trumpa
Hribar opozarja na koncentracijo tveganj. Tipični pasivni portfelj, ki investira v globalni sklad, ki sledi indeksu MSCI World ima okoli tri četrtine ZDA, znotraj ZDA pa skoraj polovico tehnoloških delnic. Povprečen vlagatelj ima v takšni košarici blizu 20 odstotkov premoženja v 5 delnicah, ki jih napaja ista AI zgodba. “To ni akademska opazka; to je realno tveganje, ki ga večina podcenjuje,” pravi.
“Skoncentriranim stavam se z razlogom reče stava. To ni dolgoročna naložba,” pravi.
Vlagatelji so izpostavljeni Trumpu, ameriškemu tehnološkemu balonu in temu, ali bo OpenAI s ChatGPT-jem uspel to monetizirati ali ne. Če ne bo uspel, lahko pride do domino efekta najprej na tehnoloških delnicah, sledile bodo ameriške delnice, nato ameriško gospodarstvo, svetovno gospodarstvo in na koncu se bo to poznalo tudi Mojci v Spodnjem Dupleku, ilustrativno opiše Hribar.
“Lahko ste prepričani v nekaj, lahko verjamete. Ampak jaz, vedno rečem, ko mi nekdo začne z argumentom vere, da jaz nisem veren in da nisem v poslu vere. Mi upravljamo denar,” pravi Hribar. Ob tem spomni, da na finančnih trgih veljajo določene zakonitosti, ki so skozi zgodovino dokazane in izhajajo iz narave ljudi, iz psihologije.
“Deloma mislimo, da smo racionalni. V resnici nas čustva še kako močno mečejo levo, desno, gor, dol. Tako da govoriti zdaj o tem, da je edina prava stava, da naredimo domačo nalogo in stavimo vse, kar imamo na to, kar smo v tej domači nalogi ugotovili, je precej naivno in samovšečno,” pravi.
Ob tem spomni, kako lahko en posameznik ali dogodek hitro obrne sliko. “Lahko ste naštudirali vse, ampak če gre Putin v Ukrajino, je konec. Če imate v Kijevu stanovanje, vam celotna teza pade v tistem trenutku, ko padejo bombe. Tako je v življenju kot na borzi,” ponazori.
“Vse staviti na tehnologijo? Zadnjih deset let je bilo fantastičnih. Bo naslednjih deset let? To je pravo vprašanje,” pravi.
Ko govorimo, da so tehnološke delnice precenjene, se je treba vprašati v primerjavi s čim, pravi Hribar. In ponudi odgovore – v primerjavi z drugimi panogami, z lastnimi vrednotenji? Zakaj je draga? Bo tako draga v prihodnosti? “Ne vem,” odgovarja in dodaja, da čeprav ne ve, kaj nas čaka, pa analiza preteklih podobnih situacij lahko ponudi smernice – kam bi se kaj lahko premaknilo, kaj je bolj drago, kaj bolj tvegano in kje je manj nevarnosti.
“Kaj pa, če se slučajno malo motijo? Kaj pa, če je preveč denarja vloženega v to?,” se sprašuje Hribar, ko našteva, koliko milijard se zdaj investira v umetno inteligenco in centre za proizvodnjo čipov. Vidnost denarnega toka, predvsem pa vidnost profitabilnosti teh naložb, je zelo v oblakih, v neki megli, pravi. Če bo vsem tem investicijam sledilo razočaranje v praksi, bo sledilo tudi razočaranje med vlagatelji. “Ta del nas iskreno precej skrbi,” poudarja.
Jeff Bezos, soustanovitelj Amazona je pred kratkim opozoril, da smo v nekakšnem “industrijskem mehurčku.” Hkrati je spomnil, da so iz pikakom balona prišli zmagovalci, a tudi zelo veliko poražencev.
“Jaz bi Jeffa Bezosa še kako resno jemal. Ustanovil je Amazon v 90-ih. Delnica Amazona je v poku balona upadla za več kot 90 odstotkov. Bil je eden redkih, ki je preživel,” komentira Hribar.
Vzporednic med pikakom balonom in AI balonom je veliko, pravi. Ne želi pa špekulirati, kako časa se bo ta balon še napihoval, kdaj bo začel puščati in kdaj bo počil.
Spomni se na leto 2000: “Številni so opozarjali na pok balona že leta 1998 in 1999, dejansko pa se je zgodil marca 2000. Če si leta 1998 prodal tehnološke delnice, si bil videti kot bedak. Warren Buffett je bil takrat bedak. Danes je podobno. Momentum obstaja, ampak prišel bo čas, ko bo balon začel popuščati.”
Ameriški ekonomist Hyman Minsky je finančne balone razdelil na pet faz – od pojava nove tehnologije in rasti cen do evforije, izgube stika z realnostjo, pobiranja dobičkov in končne panike. Kot pravi Hribar, smo trenutno v pozni fazi tega cikla, kjer “profesionalni vlagatelji že kažejo zaskrbljenost nad financiranjem AI infrastrukture in se nekateri že umikajo”.
Kljub temu Hribar priznava, da se balon lahko napihuje še nekaj časa. “Če potegnemo vzporednico s pikakom obdobjem – internet se je za množično uporabo razširil leta 1995, balon pa je počil šele marca 2000. Zdaj smo tri leta v AI balonu. Če gremo po isti poti, imamo mogoče še dve leti.”
Kot pravi Hribar, borzna veselica torej še traja, a v ozadju se že sliši glas razuma. Ko racionalni vlagatelji začnejo dvomiti, je to pogosto znak, da se zabava počasi približuje koncu.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
Kupuj poceni, prodaj drago? So novi rekordi, nova pot do zaslužka - Money-How says:
[…] negotovost med vlagatelji opazna. “Balon se lahko napihuje še leto ali dve,” je pred kratkim ocenil Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A. Toda, ali zakoni fizike, po katerih vse, kar gre gor, slej […]