Čez mesec dni bodo zaživeli individualni naložbeni računi (INR). Kljub temu še vedno ne vemo, kdo jih bo ponujal in po kakšni ceni. Prav stroški so pri dolgoročnem investiranju eden ključnih dejavnikov, saj lahko na dolgi rok pomembno znižajo dejanski donos vlagateljev.
Prvi, ki bo predstavil INR ponudbo, je NLB, in sicer jutri, 10. februarja 2026. Neuradno naj bi kmalu sledili še drugi. Sicer pa nas bralci in poslušalci Money-How že opozarjajo, da se je oglaševanje, čeprav vseh informacij še ni znanih, že začelo. Ne nagovarjajo samo strank, pač pa tudi širšo javnost preko specializiranih medijev in njihovih dogodkov.
Neuradno naj bi se NLB-ju pridružili še OTP banka, BKS Bank in Ilirika, vendar potrjenih informacij o njihovem časovnem načrtu, strukturi ponudbe ali cenah za zdaj ni. Ilirka je očitno v nizkem startu, saj so ponudili strankam tako novo aplikacijo za trgovanje kot tudi ETF-e. Od nekaterih ponudnikov smo izvedeli, da cenika ne bodo objavili do 5. marca, ko naj bi zaživeli INR tudi v praksi.
Na ministrstvu za finance priznavajo, da s ceniki ponudnikov ne razpolagajo. Ponudniki INR po zakonu niso dolžni vnaprej poročati državi o svojih stroških. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bodo morali ponudniki enkrat letno objaviti podatke o stroških za t. i. tipske primere, in to po vnaprej predpisanem vzorcu, ki ga je določila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Vse drugo – konkretni ceniki, paketi storitev, popusti ali dodatne provizije – ostaja del razmerja med stranko in ponudnikom.
ATVP je s podzakonskimi akti zelo natančno določila, kako morajo biti stroški predstavljeni: po vrstah finančnih instrumentov, po obsegu trgovanja, ločeno za samostojno upravljanje in za gospodarjenje s sredstvi. Z jasno postavljenimi pravili želijo omogočiti primerljivost in preprečiti, da bi se stroški skrivali v drobnem tisku.
INR se pogosto predstavljajo kot alternativa depozitom in klasičnim trgovalnim računom. Toda, če bodo stroški previsoki ali struktura preveč zapletena, zanimanja ne bo, opozarjajo poznavalci, ki ne želijo biti imenovani.
Čeprav so nekateri ponudniki INR v nizkem startu, svetujemo previdnost. V fazi, ko informacije niso znane in primerjave še niso mogoče, je najdražja napaka prehitra odločitev.
“Individualni naložbeni računi in ljudska obveznica so med redkimi pozitivnimi potezami zadnjih let v smeri naslavljanja kapitalskega trga kot alternative klasičnim bančnim vlogam in naložbam v nepremičnine,” je komentiral Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB v zadnjem podkastu Money-How.
Na tveganje, da individualni naložbeni računi prihajajo v obdobju rekordnih vrednosti, opozarja tudi Brodnjak, ki pa poudarja, da je ključen časovni horizont. Po njegovih besedah je dolgoročnost v INR vgrajena že sistemsko: “Individualni naložbeni računi imajo v sebi samodejno vključeno petnajstletno potrpežljivost. O vlaganju na kapitalske trge nima smisla razmišljati, če ne apliciraš vsaj deset- do petnajstletnega časovnega horizonta.”
Morebitni vstop v neugodnem delu cikla po njegovem ne pomeni nujno slabega izida, če je čas na strani vlagatelja: “Če pride do večletnega popravka ali celo medvedjega trga, se ti cikli z dolgoročnostjo praviloma izravnajo.”
Brodnjak ob tem ne skriva, da INR niso namenjeni kratkoročnim vlagateljem: “Če nekdo denar potrebuje v treh ali štirih letih, potem delniške naložbe – in tudi INR – niso pravi instrument.” Individualne naložbene račune vidi predvsem kot dolgoročno alternativo klasičnim oblikam varčevanja in kot del širšega odgovora na izzive pokojninskega sistema: “Za nekoga mojih let so individualni naložbeni računi v bistvu pokojninska shema. Omogočajo postopno vlaganje in ustvarjanje premoženja, ki na koncu ni odvisno izključno od javnega pokojninskega sistema.”
“Gre za zgodovinsko priložnost. Prvič imamo okvir, kjer dolgoročno vlaganje, reinvestiranje dividend in kapitalski dobiček po določenem času niso obdavčeni,” še zaključuje.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
