Postopno investiranje v ETF-je: zneski, pri katerih se DCA splača
Pred tednom sem podrobno preverila svoj portfelj in se odločila, da zaprem nekaj pozicij. Pri nekaterih delnicah sem imela tako majhen delež, da praktično niso mogle vplivati na donos celotnega portfelja. Druge so dosegle vrednotenja, pri katerih ne vidim več enakega potenciala kot pred leti. Pri preostalih sem si zastavila vprašanje, ali bi se danes odločila za nakup teh delnic?
Če je odgovor ne, zakaj jih potem še vedno imam v portfelju?
Kako se lotiti polletne inventure? Najprej je smiselno, da se spomnimo svojih naložbenih ciljev. Upokojitev čez dvajset let? Finančna neodvisnost čez deset? Pasivni dohodek v naslednjih petih? Šele ko imamo pred seboj jasen cilj, ima smisel gledati, ali ga portfelj sploh podpira.
Pregled nadaljujte s sestavo. Kolikšen delež imate v delnicah, obveznicah, alternativnih naložbah, v katerih valutah, v katerih geografskih regijah, v katerih sektorjih. Trgi namreč povzročijo spremembe strukture. Če so se delniški tečaji v prvem polletju močno okrepili, je delež delnic v portfelju verjetno višji, kot ste načrtovali. To ni nujno slabo, je pa informacija, ki jo morate imeti.
Za vsako posamezno naložbo si zastavite tri vprašanja.
Ali se je zgodba, zaradi katere sem to kupila, spremenila? Vsaka naložba je bila v trenutku nakupa utemeljena z neko tezo, denimo da prodaja podjetja raste v določenem segmentu, da ima vzdržno konkurenčno prednost ali da izplačuje dividende iz stabilnega denarnega toka. Preverite, ali te teze še držijo. Letna in polletna poročila podjetij so za to najboljši vir, ne članki s pompoznimi naslovi in komentarji na forumih.
Če te naložbe danes ne bi imel, bi jo kupil? To je vprašanje, ki si ga zastavi tudi dedek dolgoročnega investiranja Warren Buffett, populariziral pa ga je njegov partner Charlie Munger. Mnogi vlagatelji imajo v portfelju naložbe, ki jih danes ne bi kupili. Pogosto pa ostajajo del portfelja iz inercije, ker prodaja zahteva odločitev, nakup pa se je zgodil sam od sebe.
Ali ima ta pozicija dovolj velik delež, da sploh vpliva na portfelj? Deset evrov v stotih različnih delnicah ni diverzifikacija, je zbirka pozicij, ki povzroča administrativno breme brez resničnega učinka na donos. Majhne pozicije, ki jih nimate namena povečati, so kandidati za zaprtje.
Ko identificirate pozicije, primerne za zamenjavo, si odgovorite še na eno vprašanje: kaj bi naredili z denarjem od prodaje? Jasen načrt je tu nujen. Denar v indeksnem skladu, v posamični delnici z jasno tezo ali v likvidnih sredstvih, ker pričakujete boljše priložnosti? Prodaja brez načrta pa je pogosto le izgovor za prekomerno aktivnost.
Po eni od mojih objav sem dobila komentar bralca, da se prodaji izogiba predvsem zaradi oddaje davčne napovedi. Razumem, postopek je res mukotrpen. A menim, da to ne bi smel biti razlog, ki vpliva na naložbene odločitve.
Oddaja davčne napovedi je obveznost vsakega vlagatelja, vsako leto do 28. februarja. Vlagatelji pogosto naredijo to napako: delnico, ki je sicer ne bi več kupili, držijo zgolj zato, da se izognejo oddaji napovedi in posledično davku na kapitalski dobiček. To je obrnjena logika – rep, ki maha s psom.
Davek je posledica ustvarjenega dobička, ne investicijska strategija. Smiselno je upoštevati davčna pravila, olajšave in obdobja imetništva, ki znižujejo davčno obveznost. Toda če je edini razlog za držanje naložbe izogibanje oddaji napovedi, gre za napačno izhodišče. Poleg tega obstajajo orodja, ki olajšajo oddajo davčne napovedi, recimo Taxistent. Sama imam 4 borzne posrednike in lani sem v eni uri pripravila poročilo za uvoz v eDavke.
Tudi med dopustom spremljam poslovne rezultate podjetij, preberem kakšno letno poročilo in pogledam dogajanje na trgih. Preberem tudi kakšno knjigo. Včasih načrtno neinvesticijsko ali nefinančno. Na srečo me obkrožajo ljudje, s katerimi lahko v nedogled debatiram o investicijah, trgu, makroekonomskem ali geopolitičnem dogajanju.
Lansko poletje je bilo zame prelomno. Maja lani sem dala odpoved, poletje pa sem izkoristila za sestavljanje ozadja zgodbe Money-How.
Počasnejši tempo poleti omogoči, da pogledamo širšo sliko, brez šuma vsakodnevnih dogodkov. Vprašanja, ki si jih takrat zastavim, so si vsako leto podobna. Katere naložbene zgodbe so še vedno prepričljive? Kje so tveganja večja, kot sem prvotno ocenila? Kje sem morda postala preveč samozavestna? In ali je portfelj, kot ga imam danes, takšen, kot bi ga sestavila, če bi ga gradila na novo?
To vprašanje si je po mojem mnenju vredno zastaviti vsaj dvakrat na leto, denimo ob polletju in ob koncu leta.
Včasih ne spremenim ničesar. Včasih pa je treba pritisniti gumb za prodajo. In to ni nujno napačna odločitev.
Boste tudi vi letos poleti razmislili o svojih načrtih in portfelju naložb? Vesela bom vašega odziva na marja@money-how.si.
Če iščete bralno gradivo za poletne mesece, priporočam Psihologijo denarja. Knjiga ne govori o tem, kako izbrati pravo delnico, temveč o tem, zakaj vlagatelji sprejemamo odločitve, kakršne sprejemamo, ki so pogosto v nasprotju z lastnim dolgoročnim interesom. Avtor uspešnice Psihologija denarja Morgan Housel bo 19. oktobra prvič gostoval v Sloveniji, na dogodku Psihologija denarja v Hali Tivoli, ki ga pripravljava skupaj z Denisom Avdićem.
Z nakupom vstopnice udeleženci dobijo tudi knjigo, ki je trenutno ni v knjigarnah in je verjetno nikoli ne bo Prihrani. Investiraj. Ponavljaj. Gre za osebno finančno izpoved, ki sva jo z Denisom Avdićem napisala na podlagi lastnih življenjskih izkušenj. Knjiga ponuja odgovore na težave s konkretnimi rešitvami. Več podrobnosti sledi v prihodnjih mesecih.
Zagotovili smo tudi simultano prevajanje v slovenščino.
P. S. Spremljajte podkast Money-How tudi čez poletje, ko pripravljamo posebne serije epizod Psihologija denarja. Naročite se na podkast na svoji najljubši podkast platformi ali na YouTubu/MarjaMilic.
To sporočilo je bilo poslano naročnikom na e-pismo.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
