Zakaj nismo vsi bogati, če so pravila investiranja znana že 300 let

Pravila investiranja se v svojem bistvu niso spremenila že več kot tri stoletja. To potrjujejo tudi raziskave, opisane v knjigi Invested. Ena prvih knjig o investiranju, morda celo prva, je bila napisana leta 1761 z naslovom Every Man his Own Broker od Thomasa Mortimerja. V knjigi opiše osnovna pravila trgovanja na borzi.

In vendar — če je vse to znano že več kot 300 let — zakaj nismo vsi bogati? Zakaj nismo vsi finančno fit?

Odgovor je preprost – ker večina ljudi teh zimzelenih pravil ne upošteva. Ta pravila niso “seksi”. Niso razburljiva. Konfeti ne bodo poleteli vsakič, ko jih boste upoštevali. So dolgočasna, ponavljajoča in zahtevajo disciplino. A dobra novica je, da jih danes tehnologija omogoča avtomatizirati — zato ni več izgovorov.

4 zimzelena pravila za postavljanje temeljev portfelja naložb

1. Razpršenost: Ne stavite vsega na enega konja. Tveganje razpršite prek različnih panog, regij in naložbenih razredov. To lahko dosežete že z nakupom enega samega globalno razpršenega sklada. Ključno je le, da znate izbrati pravega — takšnega, ki dejansko sledi svojemu indeksu in ima nizke stroške.

2. Dolgoročnost: Na borzo ne vstopamo za leto ali dve, temveč za 10, 20 ali 40 let. Poglejmo konkreten primer: če bi septembra 2015 kupili indeksni sklad, vezan na S&P 500, bi do danes ustvarili približno 220-odstotno donosnost (preračunano v evre). Vmes so bili padci — najgloblji ob izbruhu pandemije covida-19 (−33 %), pa tudi med začetkom vojne v Ukrajini. A dolgoročno je smer jasna: navzgor.

Investitorji se pogosto osredotočajo na kratkoročne rezultate, zanemarjajo učinek reinvestiranih dividend, ali pa se ne vključujejo z nakupi, ko tečaji upadajo.

Borza je ciklična in vmes se dogajajo tudi turbulence, a pod črto nagrajuje potrpežljive. (Seveda je pomembno tudi znati realizirati dobičke — o tem kdaj drugič.)

3. Stroškovna učinkovitost: Z razvojem tehnologije, je investiranje postalo zelo dostopno. Stroški posamezne transakcije lahko nanesejo le nekaj evrov. Brezplačnih kosil v svetu financ ni, vseeno pa sodobni digitalni brokerji pogosto ne zaračunavajo stroškov vodenja računov ali izplačevanja dividend, kar pa počno denimo slovenski klasični brokerji.

Bodite pozorni: vsak strošek, pa naj bo še tako majhen, neposredno znižuje vašo donosnost. Zakaj bi plačevali več, če lahko plačate manj in zaslužite več?

4. Nenehno izobraževanje in spremljanje trendov: Finančna industrija doživlja disrupcijo. Digitalizacija, fintech, umetna inteligenca in decentralizirane finance že spreminjajo pravila igre. Kdor želi ostati konkurenčen, mora ostati v stiku s časom.

5. Disciplina in avtomatizacija sta ključ: Ker zimzelena pravila niso “seksi”, je tehnični izziv vzdrževanje discipline: torej redno investiranje s čim manj impulzivnih nakupov ali padcev. Avtomatizacija nakupov je ena od metod, ki nam olajša investiranje, da se s tem ne ukvarjamo preveč pogosto.

Kritika borznih posrednikov

Mimogrede omenimo, da je bil Mortimer že takrat zelo kritičen do panoge borznih posrednikov. Mnogi vlagatelji zaupajo posrednikom, ne da bi razumeli, kaj ti delajo, in da so provizije in manipulacije s strani posrednikov pogosto vir izgub. Praksa se ni spremenila do današnjih dni. Cilj brokerja je, da vas aktiva, da kupujete in prodajate, torej trgujete. Od takšnih vlagateljev imajo namreč največ koristi brokerji.

Drobna pravila, velik učinek

Ključna resnica je ta: bogastvo ne raste ob enkratnih velikih potezah, temveč na podlagi manjših, dolgočasnih, ponavljajočih se odločitvah — dan za dnem. Prava moč je v disciplini, ne v konfetih.

Pravila investiranja so preživela test časa. Očitno se tudi s tehnologijo in novimi trendi, ne bodo spremenila. To pomeni, da se moramo spremeniti mi.

Every Man His Own Broker – prenesi knjigo

Podkast

Izobraževanja

Novice

O nas

Taxistent

Modri AI

Kontakt

Premium