Kako zastaviti portfelj pri brokerju: kaj moramo vedeti o trgovanju z vzvodom
Slovenski vlagatelji se ob koncu leta vedno znova znajdemo pred enakim izzivom: kako se pripraviti na oddajo davčne napovedi ter na kaj moramo pri tem paziti. Ob koncu leta lahko izkoristimo tudi priložnost za davčno optimizacijo, da denimo dobičke pobotamo z izgubami. Kako to storiti? Kako finančna uprava (Furs) preverja naše podatke? Kdaj nas lahko oglobijo? Kako je v primeru obdavčitve plemenitih kovin, pa obresti iz neobank, kako so letos obdavčene kriptovalute, pa izvedeni finančni instrumenti (IFI)? Kaj, če imava s partnerjem skupen račun – kdo mora oddati davčno napoved? Kako prenesti delnice na otroka brez nastanka davčnega dogodka? Na vsa ta vprašanja sta odgovarjala davčna strokovnjaka Ivan Kranjec in Jure Mercina. Opozorila sta tudi na pogoste napake in pasti ter pojasnila, kako pravilno voditi evidence, da nas ob oddaji davkov ne bo bolela glava.
V nadaljevanju transkripcija pogovora iz tradicionalne davčne epizode Vodnik po davkih za male vlagatelje, ki jo objavljamo vsako leto novembra in februarja.
(03:02) Kdaj je treba oddati davčno napoved? Kdo jo mora oddati in kdo ne? In ali lahko ob koncu leta še kaj optimiziramo?
Ivan: Rok za oddajo je 28. februar. To velja za vse kapitalske dohodke – kapitalske dobičke, dividende, obresti. Napoved mora oddati vsak, ki je v letu odsvojil vrednostne papirje, ne glede na dobiček ali izgubo. Izjema so primeri, ko je davek že odtegnjen pri viru in Furs podatke prejme neposredno – kot npr. pri dividendah slovenskih delnic.
Napoved lahko oddamo papirno ali elektronsko. Pri elektronski moraš izbrati pravilen obrazec – za dividende, kapitalske dobičke, obresti ali izvedene instrumente. Pri tehničnih težavah pomaga podpora Fursa, pri vsebinskih pa pogosto davčni svetovalec.
Kaj pa, če se v eDavkih nekdo izgubi ali ne razume obrazcev? Veliko ljudi mi piše, da jim je to največja ovira.”
Jure: Treba ločiti tehnične težave (uporaba eDavkov) od vsebinskih vprašanj (kaj sploh prijaviti in kako). Pri tehničnih stvareh pomaga Furs , pri vsebinskih je priporočljivo vprašati strokovnjaka.
Marja: Koliko pa sploh stane ura davčnega svetovanja?
Jure: To je odvisno od kompleksnosti – običajno med 200 in 250 evri + DDV.
Marja: Koliko ljudi še oddaja papirno napoved?
Ivan: Recimo sam za dividende še oddajam papirno, ker dobivam drobne dividende (tri cente) od delnic Nike, ki sem jih dobil kot darilo pri enem od brokerjev. Davek se sicer nikoli ne odmeri, ker je znesek prenizek, a napoved vseeno oddam.
Vsako prodajo ali dividendo – ne glede na znesek – je treba napovedati.
Marja: Zakaj med 10. in 15. letom ni še kakšne vmesne davčne stopnje? Petnajst odstotkov je kar visoko in marsikdo potem špekulira še dodatno, češ, počakajmo še nekaj let in se izognimo tej stopnji.
Ivan: Včasih je bilo drugače. Stopnje so bile vezane na daljše obdobje in so linearno padale. Zdaj imamo sistem 25, 20, 15 in potem nič. Pri tem pa je pomembno poudariti, da ta časovna lestvica velja samo za kapitalske dobičke. Pri dividendah doba imetništva nima nobene vloge – dividenda je obdavčena vedno in povsod po isti stopnji, 25 odstotkov, ne glede na to, ali delnico držite en mesec ali dvajset let.
Koliko ljudi v praksi dejansko čaka na 15-letno mejo, da se izognejo davku?
Ivan: Če denarja ne potrebujejo nujno, se to vsekakor splača. Pri portfeljih nekaj deset tisoč evrov je 15-odstotna stopnja precej in marsikdo raje potrpi še nekaj let, če je že blizu meje.
Jure: Dodajam še to, da je bila sprejeta novela zakona, ki se nanaša na izvedene finančne instrumente. Tukaj ni več padajočih stopenj, temveč je obdavčitev enotna – 25 odstotkov, ne glede na to, koliko časa traja imetništvo. Prav tako je odpravljen tisti prejšnji previsoki 40-odstotni davek za imetništvo do enega leta. Ta je bil res anomalija.
(12:39) Bodo Slovenci zdaj več trgovali z izvedenimi finančnimi instrumenti, ker je davčno bolj ugodno?
Jure: Težko je reči, a imel sem primer zavezanca, ki redno trguje in se mu je odprlo vprašanje, ali to ne predstavlja dejavnosti. Pri izvedenih finančnih instrumentih se lahko zgodi nekaj podobnega kot pri kriptu, kjer pretirana frekvenca trgovanja pomeni, da Furs transakcije obravnava kot opravljanje dejavnosti. Pri delnicah to izrecno ni mogoče, pri izvedenih instrumentih pa je. In to odpira potencialne težave, saj izvedeni finančni instrumenti sami po sebi nikoli niso namenjeni dolgoročnemu držanju.
Ko je bil zakon v obravnavi, ni bilo prav nobenega komentarja na izvedene finančne instrumente. Vsi so se ukvarjali samo s kripto davkom.
Ivan: Res je. Mislim, da so ljudje gledali samo na padec s 40 na 25 odstotkov. Previdno pa je treba brati, da ta stopnja zdaj velja za vse izvedene finančne instrumente, neodvisno od trajanja imetništva. Kolikor razumem, se nova lestvica začne uporabljati šele za leto 2026. Kar pomeni, da za letošnje leto še ne velja.
Jure: Tako je. Poleg tega je treba razumeti, da izvedeni finančni instrumenti praviloma niso dolgoročne naložbe. To so kratkoročni instrumenti, ki jih večina drži od nekaj dni do največ nekaj mesecev. Padajoče stopnje pri dolgoročnem imetništvu niso imele posebnega učinka, ker ta imetništva praktično ni.
Mislite, da bodo Slovenci zaradi tega vseeno bolj posegali po tovrstnih instrumentih?
Ivan: Morda. Petnajstodstotni prihranek pri davku na dobiček je vsekakor nekaj, kar lahko koga premami, da poskusi. A v končni fazi je to isto kot pri trgovanju s klasičnimi finančnimi instrumenti – tudi tam ljudje vstopajo zaradi potencialno višjih donosov, ne zaradi davka.
(15:15) Ko smo že omenili izvedene instrumente, se dotaknimo še kripto davka. Zakon očitno letos ne bo sprejet, špekulira se o letu 2027, kar bo verjetno odvisno tudi od parlamentarnih volitev marca. Zmotilo je, da doba imetništva pri kriptu sploh ni bila upoštevana. Zakaj to ni bilo upoštevano?
Ivan: V predlogu kripto zakona so ubrali popolnoma drugačno metodologijo. Pri delnicah imamo FIFO in razliko med nabavno in prodajno vrednostjo. Pri kriptu pa so si zamislili metodo neto denarnih tokov – gledali bi razlike med prilivi in odlivi v koledarskem letu. To je bil temelj obdavčitve. Ker ne gre za isti sistem, ga ne moremo primerjati s klasičnimi naložbami.
Predlog je padel. Letos ga ne bo. Kaj bo naprej, bomo videli.
(16:43) Preidimo naprej: vodenje evidenc. Tukaj marsikdo naleti na težavo. Veliko vprašanj smo dobili v slogu: »Ne vem več, kdaj sem kupil delnice, broker je vmes ukinil račun, dostopa nimam več. Kaj zdaj?« Kaj lahko naredi nekdo, ki nima več dostopa do podatkov?
Ivan: Najprej je vprašanje, zakaj podatkov nimamo. Dokler imaš odprt račun pri brokerju, bi moral priti do podatkov. Težava pa nastane, če broker ugasne ali arhivi niso več dostopni. Veliko tujih platform hrani podatke samo tri leta. To je premalo, ker moramo obdavčljive naložbe poročati tudi za obdobje 10, 12 ali 14 let nazaj, dokler še niso izpolnjeni pogoji za 15-letno oprostitev.
Če boš čakal petnajst let, napovedi ni treba oddati – a moraš imeti dokaz, da je 15 let res minilo. Če podatkov nimaš, je to težava.
Ali ni zakonsko določeno, da morajo brokerji hraniti podatke pet let?
Ivan: To velja za slovenske institucije. Za tuje ne. In tudi pet let ne pomaga, če moraš dokazovati 13 let nazaj. Če podatkov nimaš, lahko oddaš napoved in razložiš, da čakaš na podatke. Furs bo imel razumevanje, če res pojasniš okoliščine. Če podatkov nikjer ni, pa je težava zelo realna.
Furs podatke prejema prek mednarodne izmenjave. Ali lahko oni pridobijo te informacije?
Jure: Deloma, vendar ne deset let nazaj. Ta sistem ni tako star. Podatkov iz leta 2014 ali 2010 pač ne bodo imeli.
Kako bo Furs vedel, da sem delnice držala več kot 15 let, če ne obstajajo nobeni podatki? Kako preverijo?
Jure: Če trdiš, da si držala več kot 15 let, moraš to dokazati. Furs lahko zahteva dokazila. Če jih ne moreš predložiti, obstaja možnost, da uvedejo institut cenitve davčne osnove. To pomeni, da davek ocenijo brez podatkov – in ta ocena nikoli ne bo v korist zavezanca.
Kaj pomeni, da davek ocenijo? Na podlagi česa?
Jure: Ocenijo sami. In običajno bodo rekli, da je nabavna vrednost nič. Kar pomeni, da je celoten izkupiček obdavčen.
Marja: To je še en razlog več, da je treba evidence voditi. Če jih še niste, začnite danes.
Ivan: To je del posla. Evidence so pomembne ne samo za davčni vidik, ampak tudi zato, da sami veste, kakšen je vaš donos.
(21:24) To vprašanje se pojavi vsako leto: »Preko Trading 212 vlagam v S&P 500. Ali moram vsak nakup posebej prijaviti Fursu, čeprav ne nameravam prodajati še dolgo?« Spomnim se, da je pred leti en davčni svetovalec povzročil pravo paniko, ko je izjavil, da je treba prijaviti tudi nakupe. Lahko to razjasnimo.
Ivan: Svetovalec se je skliceval na zakon, kjer res piše, da je treba praviloma prijavljati tudi nakupe. A Furs je kasneje izdal pojasnilo, da nakupi sami po sebi niso obdavčljive transakcije in zato jih ne zahteva. Njih zanima le odsvojitev, torej prodaja in realizirani dobiček.
Izjema so primeri, ko pridobiš več kot 25 odstotkov lastništva v podjetju. Takrat se nakupi prijavljajo. Pri trgovanju prek platform, kot je Trading 212, tega ne boš dosegel.
Jure: To velja izključno za tujino. V Sloveniji tega ni treba, ker Furs že sam dobi vse podatke: Ajpes ima evidence, poleg tega o vseh prenosih lastništva na deležih poročajo notarji.
(23:33) Zakaj se fizično zlato ne obdavčuje z davkom na kapitalski dobiček, kot recimo delnice ali nepremičnine? Zakaj ima zlato privilegiran status?
Jure: Razlog je povsem tehničen. Zlato v zakonu o dohodnini ni opredeljeno kot kapital. Ni v tej kategoriji. Zato se obravnava kot premičnina. Zakaj je tako, je verjetno zgodovinska odločitev, povezana z davčno politiko. Tako kot pri mnogih finančnih produktih – od zavarovanj do depozitov – pride do posebnih obravnav. Včasih zaradi lobijev, včasih zaradi tradicije. Težko špekuliramo. A dejstvo je, da zlato ni opredeljeno kot kapital, in zato kapitalski dobiček ni obdavčen.
Ivan: Zlato se obravnava kot premičnina in z vidika dohodnine je dobiček od prodaje fizičnega zlata neobdavčen. Isto velja tudi za kripto, dokler ga prodajaš kot fizična oseba in dokler ne opravljaš dejavnosti. Tudi to je opredeljeno kot premičnina.
Zlato ima zgodovinski status hranilca vrednosti in zato že dolgo uživa davčno izjemo. Investicijsko zlato je tudi oproščeno DDV. To je posebnost.
A če bi nekdo želel, bi lahko kot »hranilec vrednosti« definiral marsikaj. Če bi denimo rekli, da je rdeča pesa hranilec vrednosti, bi bila kot premičnina prav tako neobdavčena.
Kdaj pa je zlato obdavčeno? Na primer, če kupimo ETF, ki sledi vrednosti zlata.
Ivan: Če kupimo ETF, ne kupujemo zlata, ampak finančni produkt, ki sledi zlatu. Torej gre za kapitalsko naložbo in je obdavčena tako kot delnice ali skladi. Enako velja za delnice rudnikov zlata. To so vrednostni papirji.
Kaj pa, če nekdo kupi kilogram zlata v Nemčiji, ker je tam cenejše? Ali mora to prijaviti Fursu? Ga lahko preprosto prinese čez mejo?
Ivan: Lahko ga prinese. To ni predmet prijave, saj se gibljemo znotraj EU. Pri prodaji pa je smiselno hraniti dokazila o nakupu, ker lahko pride do vprašanj o izvoru premoženja. Čeprav prodaja ni obdavčena, moraš znati pojasniti, od kod zlato. Zakonsko prodaje ni treba napovedati, a dokazila o nakupu so koristna.
Jure: Predvsem zaradi izvora premoženja. Če nekdo prodaja velike količine zlata, a Furs pri njem ne vidi nobenih prejšnjih prijavljenih dohodkov, je logično, da vprašajo, od kod mu sredstva. Zato je dobro imeti sledljivost.
Ivan: Furs ima tudi mehanizem za cenitev davčne osnove. Če obstaja nesorazmerje med prijavljenimi prihodki in porabo ali premoženjem, lahko sprožijo postopek. Takrat postane izvor zelo pomemben.
Gremo naprej: če prodam zlato in dobim denar na TRR, ali moram to prijaviti? In pri kakšnih zneskih banke sprožijo dodatna vprašanja?
Ivan: Najprej bo reagirala banka, ker mora izvajati postopke proti pranju denarja. Pri večjih transakcijah bo najprej zahtevala pojasnila. Furs lahko sledi temu, a osnova za nadzor je običajno banka. Če znaš pojasniti izvor – prodaja zlata, dedovanje, darilo – potem z davčnega vidika težav ni, ker prodaja zlata ni obdavčena.
Pri katerih zneskih se bankam prižgejo alarmi? 10.000 evrov? 20.000?
Ivan: Odvisno od banke in od profila stranke. Če imaš redne transakcije 3–5 tisoč evrov, tudi 12 tisoč evrov verjetno ne bo izstopalo. Če pa običajno posluješ z majhnimi zneski, bodo že 3 ali 4 tisoč evrov sprožili vprašanja.
Pojdimo na srebro. Ali je pri srebru treba plačati DDV? Ali je srebro obdavčeno kot zlato?
Jure: Z vidika kapitalskega dobička je srebro isto kot zlato. Gre za blago. Prodaja fizičnega srebra ne prinese obdavčitve kapitalskega dobička, razen če gre za dejavnost. Pri občasnih prodajah je vse enako kot pri zlatu.
Ivan: Glavna razlika je v DDV. Zlato je oproščeno DDV, srebro pa ne. Pri nakupu srebra plačaš DDV, kar je dodaten strošek. Pri prodaji ga nekako vračunaš v ceno, a vseeno je to strošek, ki ga zlato nima.
(31:42) Kako so obdavčene obveznice?
Jure: Najprej je treba ločiti, za kakšno vrsto obveznice gre. V osnovi je tako: dobiček, ki ga dosežemo s prodajo obveznice, načeloma ni obdavčen. To je drugače kot pri delnicah, kjer prodaja pomeni kapitalski dobiček. Pri obveznicah je obdavčen le dohodek iz obresti. Pri kuponskih obveznicah pride do obdavčitve takrat, ko kupon zapade in so obresti dejansko izplačane. Takrat se od celotnega zneska obračuna davek. Pri diskontnih ali nekuponskih obveznicah pa je obrestni del vključen v razliko med nakupno in izplačilno vrednostjo in se obdavči sorazmerno glede na čas imetništva.
Ivan: Pri kuponskih obveznicah obresti prihajajo periodično, pri nekuponskih pa enkrat, na koncu. V obeh primerih plačaš davek na obresti, prodaja obveznice pa ne sproži obdavčitve kapitalskega dobička.
Kaj pa obvezniški skladi? Če kupim npr. obvezniški ETF ali vzajemni sklad, kako je v tem primeru z davki?
Jure: To je potem že zgodba enot sklada. Pri skladih se ne obdavčujejo obresti, ampak razlika med vrednostjo točke ob nakupu in vrednostjo ob prodaji. Torej kot kapitalski dobiček. Zato lahko dolgoročno prideš tudi do nižjih stopenj, kar pri obrestih ni možno.
Torej je iz davčnega vidika lahko celo bolj ugodno imeti obvezniški sklad kot obveznico neposredno?
Jure: Lahko. Če je investiranje dolgoročno, npr. 10 ali 15 let, potem bo kapitalski dobiček ob prodaji sklada padal pod nižje stopnje. Pri obrestih pa je davek vedno 25-odstoten. To lahko naredi sklad dolgoročno bolj ugoden.
Ivan: Treba pa je razumeti, da obveznica sama po sebi ni kapitalska naložba v smislu kapitalskega dobička, zato se obresti obravnavajo ločeno.
(34:28) V zadnji raziskavi o najbogatejših Slovencih smo videli, da imajo nekateri precej denarja v zakladnih menicah. Morda pojasnimo, kako se razlikujejo od obveznic.
Ivan: Zakladne menice so kratkoročni dolžniški papirji, zato se tudi njihovi donosi obravnavajo kot obresti. Pri zakladnih menicah se obresti ne izplačajo sproti, temveč se vračunajo v razliko med nakupno in izplačilno vrednostjo. Ta razlika je obrestni dohodek, ki se obdavči. Z vidika davkov ni razlike med obveznicami in zakladnimi menicami, dokler govorimo o obrestih.
(35:46) Pogosto vprašanje: če dobim dividende od slovenske delnice, kupljene preko Trade Republic ali Interactive Brokers, ali moram to prijaviti Fursu? Ali broker že odtegne davek?
Jure: V tem primeru posebne prijave ni treba oddati. Slovenska podjetja kot izplačevalci dividend sama odvedejo davek na viru in Furs o tem prejme podatke. Torej je davek že plačan. Pri dividendah iz tujine je drugače – tam mora zavezanec oddati davčno napoved.
Se pa zgodi, da broker poroča dividende v tujini Fursu in se potem zgodi, da Furs pri pregledih vidi “manjkajoče” dividende. A ko pojasniš, da je šlo za slovenske dividende, kjer je odtegljaj že narejen, je zadeva zaključena.
Kaj pa, če želi nekdo kot podjetje (d.o.o.) kupovati slovenske delnice preko IBKR in želi prejeti bruto dividendo? Ali je to sploh mogoče?
Ivan: Naletiš na pravila mednarodnih obdavčitev. Slovenski izplačevalci medsebojno izplačujejo dividende brez odtegljaja, ko gre za pravne osebe. Če pa dividenda potuje prek tujega posrednika, kot je Interactive Brokers, se v prvem koraku praviloma izvede 15-odstotni odtegljaj, ker izplačilo gre v tujino.
Do povrnitve tega odtegljaja je težko priti, ker bi moral IBKR razkriti identiteto slovenskega podjetja kot končnega imetnika, kar se pri množičnih poslih zanje praktično ne zgodi.
Jure: Da, IBKR bi moral za vsakega slovenskega vlagatelja posebej urediti individualen režim obravnave. To je zanje stroškovno in tehnično nesmiselno, zato se tega ne gredo.
(40:15) GDR – globalna potrdila o lastništvu. NLB recimo kotira na IBKR prek GDR-jev. Ali so kakšne posebnosti pri obdavčitvi dividend in kapitalskih dobičkov v tem primeru?
Ivan: Pri dividendah razlike ni. Dividenda je dividenda. Vprašanje je le, ali se na poti do tebe izvede odtegljaj ali ne. Pri kapitalskem dobičku je zgodba enaka kot pri delnicah. GDR je le posredna oblika lastništva, a se obdavčuje isto. Pomembno je razmerje konverzije med GDR in dejanskim številom delnic, a to se preveri v dokumentaciji.
Jure: Se popolnoma strinjam. GDR je z davčnega vidika ekvivalent delnici, razlika je samo v strukturi imetništva.
(41:49) Veliko poslušalcev nas sprašuje, ali se splača investirati prek svojega podjetja. Nekateri bi radi trgovali kot d.o.o., drugi nočejo imeti ničesar na fizični osebi. Kaj je smiselno in kaj ne?
Jure: Glavna prednost vlaganja prek d.o.o. je pri dividendah, ker podjetja lahko iz davčne osnove izključijo prejete dividende. To pomeni, da dividenda, ki jo podjetje prejme, ne plača 25-odstotnega davka, kot bi ga fizična oseba. Druga prednost je, da se pri trgovanju lahko uveljavljajo dejanski stroški. Pri fizični osebi imaš normirane stroške, ki se lahko upoštevajo le do višine dobička, ne moreš iti v minus. Pri d.o.o. pa se upoštevajo vsi dejanski stroški, ki nastajajo pri trgovanju.
Slabosti pa so jasno določene. Podjetje ima fiksno davčno stopnjo 25 odstotkov na dobiček, ne glede na dolžino imetništva, medtem ko fizična oseba uživa padajoče stopnje in po 15 letih kapitalskega dobička sploh ne plača. Druga velika slabost je, da ko želiš iz d.o.o. izvleči denar, pride do dodatne obdavčitve z dohodnino, ko si kot lastnik izplačaš dobiček. To pomeni dvojno obdavčitev. Pri dolgoročnih portfeljih je to pomembno.
Če pa nekdo načrtuje dolgoročno strategijo in zaprtje podjetja po več kot 15 letih, se lahko zgodi, da ob zaprtju d.o.o.-ja preneseš premoženje nase kot fizična oseba in takrat ne plačaš nič, ker je po zakonu ob zaprtju d.o.o. prenos premoženja na družbenika neobdavčen. To je razlog, zakaj so nekateri sistemi postali privlačni za dolgoročne investitorje. A to velja le, če je res dolgoročno, več kot 15 let.
Pri manjših zneskih pa se d.o.o. ne splača, ker imaš stroške računovodstva, letnega poročila, vodenja evidenc in ločenega TRR-ja. Razen če imaš že obstoječi d.o.o. in vlaganje predstavlja le dodaten vir donosov.
Kje je tista meja, od katere naprej se d.o.o. splača?
Jure: Težko določim natančno mejo, ker je odvisna od naložbene strategije. Pri strategijah, ki temeljijo na visokih dividendah, se pogosto izkaže, da se d.o.o. splača že prej. Pri strategijah, ki temeljijo na kapitalskih dobičkih, pa je večja verjetnost, da bo fizična oseba bolj ugodna, saj lahko izkoristi davčne stopnje, ki pa v podjetju ne obstajajo.
Ivan: Dodal bi še to, da d.o.o. resnično pride do izraza pri dolgoročnem držanju. Če držiš več kot 15 let, se nate nanaša pravilo o zaprtju podjetja, ki omogoča prenos premoženja brez davka. Ampak enako velja za fizično osebo: če bi kot fizična oseba držal delnice 15 let, niti tam ne bi plačal davka. Zato pravim, da se d.o.o. splača predvsem pri dividendnih portfeljih. Če pa staviš na rast vrednosti in prodajo pred 15 leti, je fizična oseba pogosto boljša izbira.
Ko sem preučevala lestvico najbogatejših Slovencev, sem opazila, da mnogi kupujejo slovenske delnice prek svojih podjetij. Razlog najbrž ni naključen.
Ivan: Seveda. Slovenske delnice so tradicionalno dividendne. Krka, Telekom, Cinkarna, NLB – to so podjetja, ki redno izplačujejo dividende. Če prejme podjetje dividendo, ta ne poveča davčne osnove, kar je privlačno za vse, ki imajo dividendne portfelje.
(46:42) Kaj moramo še vedeti o obdavčitvi…
Ivan: Pri kriptu je zadeva še vedno neurejena. Zakon o kripto davku se letos ne bo zgodil, in ker ni posebnih pravil, velja splošni okvir. Če kot fizična oseba občasno trguješ za svoj račun, obdavčitve ni. Če trguješ pogosto, za druge, ali v velikih obsegih, se lahko šteje kot dejavnost.
Pri izvedenih finančnih instrumentih pa se stopnje spreminjajo od leta 2026 naprej in bo enotna 25-odstotna stopnja.
Pomembno pa je nekaj drugega. Ko oddajamo davčne napovedi, moramo točno vedeti, ali gre za finančni instrument ali izvedeni finančni instrument (IFI). To se ne sme zamešati. Gre za dva različna obrazca in dve različni obdavčitvi.
Imel sem primer, ko je zavezanec iz nevednosti poročal kripto trgovanje kot IFI – izvedene finančne instrumente. Furs je izdal odločbo in zavezanca obdavčil po 40-odstotni stopnji. Ker se ni pritožil pravočasno, je odločba postala pravnomočna in zdaj je popravek izredno težko narediti, ker je treba dokazovati materialno napako.
Marja: Ne razumem, kako Furs tega ne zazna. Če nekdo poroča kripto kot izveden instrument, je vendar jasno, da to ni isto.
Ivan: Furs ne preverja vsebine vsake napovedi. Pri ogromnem številu oddanih napovedi je to nemogoče. Sistem je avtomatiziran. Ti vložiš XML, Furs preveri tehnično pravilnost, nato pa izda odločbo. Če je napoved napačno izpolnjena, je odgovornost izključno na strani zavezanca. Če se na odločbo ne pritožiš, je dokončna in se šteje, da si se z njo strinjal.
Edini način za popravek nato ostanejo izredna pravna sredstva, ki pa imajo zelo visok prag dokazovanja.
Marja: Torej Furs pri teh zadevah v resnici ne preverja vsebine?
Ivan: Ne. Predstavljajte si 150.000 napovedi v nekaj tednih. Nemogoče je preveriti vsebino vsake. Podobno je pri informativnih izračunih dohodnine. Moramo razumeti realnost sistema.
Furs obdeluje goro podatkov in mnoge stvari gredo skozi avtomatsko. A hkrati ne smemo slepo zaupati odločbam. Vsako leto se zgodi, da kdo pričakuje, da bo Furs opazil napako, pa je ne. Zavezanci morajo sami preveriti pravilnost in ukrepati, če so napake.
(50:24) Ali se ETF prijavlja enako kot delnice ali kot izvedeni instrument?
Jure: Stališče Fursa je jasno: ETF ni izvedeni finančni instrument in se obdavčuje enako kot delnica.
Marja: Tudi akumulacijski ETF-i? Tukaj je bila velika zmeda glede dividend, ki se jih ne vidi.
Jure: Akumulacijski ETF prejetih dividend ne izplačuje naprej vlagateljem, zato teh dividend ne prijavljaš. Vrednost teh dividend se pozna v rasti vrednosti enote ETF-a. Ob prodaji je to kapitalski dobiček.
Pri distribucijskih ETF-ih pa je drugače, ker izplačujejo dividende, ki jih moraš prijaviti kot kapitalski dohodek.
Pri akumulacijskih skladih je davčna ugodnost v tem, da se davek plača šele ob prodaji in po padajoči lestvici.
Ivan: Dodam samo to, da je prvih pet let stopnja pri ETF-u enaka – 25-odstotna, a priznajo se normirani stroški, zato je efektivna stopnja nižja. Po petih letih pa začnejo stopnje padati: 20, 15 odstotkov in po 15 letih nič. Zato so akumulacijski ETF-i za dolgoročne vlagatelje praviloma bolj ugodni.
Jure: Veliko teh ETF-ov ima domicil na Irskem ali v Luksemburgu, ker tam ni davčnega odtegljaja na dividende, ki jih skladi prejemajo. Zato so takšni ETF-i tudi mednarodno najbolj priljubljeni.
(54:08) Veliko Slovencev kupuje kripto preko ETN (exchange traded notes) produktov, kot je recimo IB1T. Kako je s tem?
Ivan: Tu je Furs zelo jasen. ETN – Exchange Traded Note – je izvedeni finančni instrument. To pomeni, da ni obravnavan kot delnica ali ETF, ampak po pravilih za izvedene instrumente (IFI). In ta pravila so drugačna. Torej kripto ETN ni kripto, ampak IFI.
ETF pa je druga zgodba in se obdavčuje kot delnica, torej kot kapital. Razlika je bistvena, čeprav vlagatelji pogosto mislijo, da gre za isto stvar.
Kako naj vlagatelj sploh ve, ali kupuje ETF ali ETN? Ker oboje je na borzi, oboje ima podobno ime.
Ivan: Vedno je navedeno v prospektu ali opisu instrumenta. ETN bo izrecno označen kot “note”. Praktično vsi kripto produkti, ki jih kupujete prek borz, so ETN-i. ETF-ov na kripto skoraj ni, razen v nekaj jurisdikcijah. Zato tudi pri IB1T govorimo o izvedenem instrumentu. In s tem pride obdavčitev po 40 odstotkov za letošnje obdobje, od leta 2026 naprej pa 25 odstotkov.
(55:19) Ali se splača utajati davke? Najbrž je odgovor jasen, ampak dajmo vseeno odgovoriti.
Ivan: Jaz bom povedal kratko: ne.
Jure: Se popolnoma strinjam.
Ivan: Če gremo v teorijo, obstaja t. i. Lafferjeva krivulja, ki kaže, da se do neke točke z višjimi davčnimi stopnjami zvišuje davčni priliv, potem pa začne padati, ker ljudje začnejo iskati načine, kako se izogniti davkom ali jih utajiti. Ampak to velja na makro ravni, ne za posameznika.
Če gledamo Slovenijo, ljudje največ negodujejo zaradi visokih prispevkov na plače, ki so objektivno res visoki. Kapital in premoženje pa je pri nas obdavčeno precej zmerno in pogosto nižje kot v drugih evropskih državah.
Pri trgovanju s finančnimi instrumenti se utaja davkov preprosto ne splača. Stopnje so razmeroma ugodne, do 15 let celo padajo in pri dolgoročnem vlaganju davek izgine. Pri premoženju, kot je zlato ali kripto, pogosto davek sploh ne obstaja. Res ni razloga, da bi tvegal sankcije.
Marja: Blaž Brodnjak veliko govori o tem, da se ljudje masovno selijo v druge države. Zanimalo me je, ali to res drži, in sem ugotovila, da v resnici ni nekega masovnega izseljevanja Slovencev. Se pa vračajo v države Zahodnega Balkana ljudje, ki so prišli iz teh držav v Slovenijo. To kaže statistika Fursa.
Zdaj pa še malo ostanimo pri teh davkih. Tukaj imam še en scenarij, in sicer: ali ne bi bilo bolje, da bi davke oddali šele oktobra, ko država od brokerjev dobi podatke? Takrat bi naredili samoprijavo in plačali samo tri odstotke zamudnih obresti, kar je manj kot na primer donos državne obveznice ali drugih naložb. Torej ne plačaš kazni za nazaj, plačaš samo zamudne obresti. Drži?
Ivan: Recimo, da država res dobi podatke od brokerjev. Ti podatki naj bi bili enaki, kot tisti, ki jih imaš tudi ti sam. V tem primeru ne boš naredil nič drugega kot davčni prekršek zaradi prepozno oddane napovedi.
Druga stvar pa je, da ko država oktobra dobi te podatke, ti ne veš natančno, kaj so dobili. Furs ti ne reče: »Dobili smo točno toliko in toliko od tebe.« Samo rečejo: »Dobili smo podatke o teh naložbah – prodajah delnic, dividendah – prosimo, oddajte napoved.« Ne razkrijejo številk. Ni tako preprosto, kot se komu zdi – da boš počakal, kaj bo Furs dobil, in potem točno to prijavil in upal, da se bodo kje zmotili ali kaj spregledali.
Jure: Jaz bi v vsakem primeru tak pristop odsvetoval. Pa še nekaj: samoprijava se lahko uporabi samo enkrat. Za posamezno konkretno davčno napoved. Torej za kapitalske dobičke za leto 2024 lahko za to napoved samoprijavo oddaš samo enkrat. Ko enkrat vložiš samoprijavo, je ne moreš še enkrat za isto napoved.
Zdaj pa si predstavljaj, da špekuliraš: računaš, kdaj bo Furs dobil podatke, in teden dni prej oddaš samoprijavo. Če se kasneje izkaže, da se tvoji podatki in njihovi ne ujemajo, ne moreš več drugič uporabiti samoprijave za tisto razliko. In tukaj lahko nastane problem – takrat pa si izpostavljen globam za prekršek.
(1:00:14) Ali lahko preverim, katere informacije so brokerji poslali Fursu o mojih borznih aktivnostih?
Ivan: V eDavkih lahko vidimo podatke slovenskih brokerjev, ker ti podatke pošiljajo na FURS. Pri napovedi kapitalskih dobičkov imaš že predizpolnjene obrazce s podatki, ki jih pošljejo slovenski posredniki. Za tuje brokerje pa Furs podatke dobi prek mednarodne izmenjave, teh številk pa mi v eDavkih ne vidimo in nimamo neposrednega vpogleda v to, kaj je Furs dobil iz tujine.
Marja: Skratka, nikoli zares ne bomo izvedeli, kaj vse vedo o nas.
Jure: Odvisno od dobre volje posrednika. Mi imamo en primer, sicer bolj v kontekstu avstrijske banke, kjer ima nekdo osebnega bančnika. Če ga vprašaš, ti načeloma pove, kaj so poročali naprej. Ampak to je že “privilegiran” tretma na oddelku za privatno bančništvo. Ne verjamem pa, da bi ti Interactive Brokers ali Trade Republic to pojasnjevali – s tem se enostavno ne ukvarjajo.
(1:01:30) Kakšno Excel tabelo moram voditi, da jo bo razumel tudi Furs? Ali lahko na Furs pošljem svojo Excel tabelo, ali rabijo neko svojo posebno obliko, da jo lahko uvozijo?
Ivan: Na Fursu imajo obrazec. Obrazec zahteva točno določena polja. Vsa polja so takšna, kot jih določa zakon. Če govorimo o kapitalskih dobičkih: vrsta papirja oziroma kapitalskega instrumenta, datum pridobitve, vrednost ob pridobitvi, datum odsvojitve, vrednost ob odsvojitvi, zaloga vrednostnega papirja in tako naprej – to je treba izpolniti. Če si na podlagi tega obrazca narediš svoj Excel z enakimi polji, potem lahko podatke precej enostavno prekopiraš oziroma uvoziš v obrazec.
Ni pa dovolj, da samo svojo Excel tabelo kot priponko pošlješ na eDavke in rečeš: “To je moja napoved kapitalskih dobičkov.” To ni pravilen obrazec in Furs tega najverjetneje ne bo sprejel kot napoved. Lahko pa to razume kot informacijo o tvojih dohodkih in na tej podlagi začne nadzorni ali inšpekcijski postopek, če pravilne napovedi ne oddaš. Uporabljaj obrazce, lahko pa svoji napovedi v obliki obrazca dodaš tudi svoj Excel kot prilogo.
Marja: Se obeta kakšna neposredna integracija med spletnimi brokerji, kot je Trade Republic, in eDavki, da bi šel prenos podatkov avtomatično? Od Trade Republic sem dobila informacijo, da v nekaterih državah, mislim, da v Franciji in Nemčiji, že testirajo integracijo med Trade Republic in njihovimi eDavki. Zdaj, kdaj bo to prišlo v Slovenijo – ali sploh bo – bomo še videli.
Ivan: Velik faktor je velikost trga. Če je tam dovolj strank, se jim splača potruditi in narediti integracijo. Ne vemo pa, kako veliki smo v njihovem portfelju, da bi se jim splačalo to narediti tudi za Slovenijo.
Jure: Nekateri slovenski brokerji to integracijo že imajo in je to dejanska prednost slovenskega posrednika v primerjavi z mednarodnimi.
Ivan: To je njihova komparativna prednost. Čeprav boš pri slovenskem brokerju morda plačal nekoliko višje provizije ali vstopne stroške, boš imel na koncu leta administracijo urejeno in manj dela. Če nimaš zelo velikega volumna trgovanja, je to lahko zelo pomembna prednost.
(1:04:53) Pogovarjala sem se z državno sekretarko in razmišljajo o tem, da morajo biti v sklopu INR tudi davki “poštimani” in da mora biti vse pripravljeno za uvoz v eDavke.
A sta vidva kaj seznanjena z individualnimi naložbenimi računi – kako bo to potekalo, kakšna bo obdavčitev, kako bo povezano z brokerskimi računi, ali bo tudi tukaj integracija z eDavki? Marca naj bi ti računi že prišli.
Jure: Toliko kot jaz in Ivan v tem trenutku vemo, je bolj teorija. Kako bo v praksi zaživelo, je še nekaj odprtih vprašanj. Osnovna logika pa je približno taka: odprl boš poseben individualni naložbeni račun pri ponudniku takšnih računov. Na ta račun boš lahko vsako leto vplačal do 5.000 evrov, ob odprtju je zgornja meja 20.000 evrov. Potem se bo dogajalo to: vse, kar se na tem računu zgodi – dividende, kapitalski dobički od prodaje delnic in podobno – bo neobdavčeno, dokler sredstva ostajajo na tem računu. Šele ko boš sredstva dvignil z računa, nastopi trenutek obdavčitve.
Marja: Se pravi, prejemal boš bruto dividende in z njimi prosto operiral – jih reinvestiral in tako naprej.
Ivan: Vse, kar se bo dogajalo znotraj INR, ne bo obdavčeno sproti. V ozadju se bo vodila zgodovina – koliko si zaslužil, kam si vlagal – a obdavčitev bo šele v trenutku, ko sredstva vzameš ven, če bo to pred 15 leti. Ker bo vse teklo prek slovenskih ponudnikov, ki imajo že zdaj dobro integracijo s Fursom, pričakujem, da bo poročanje avtomatsko in posebne napovedi ne bo treba vlagati. Tudi če bo, bomo imeli podatke, morda celo predizpolnjene obrazce v eDavkih.
Marja: Mimogrede, ena neformalna informacija: prve cenike in seznam ponudnikov INR naj bi dobili že v začetku naslednjega leta. Bomo videli.
(1:08:20) Kdaj in kako je to uporabno? Za zdaj velja, da se dobički in izgube pobotajo znotraj enega koledarskega leta. Se pripravlja kakršna koli sprememba v smeri, da bi se izgube lahko prenašale v naslednja leta? Vesta kaj o tem?
Ivan: Ne vem za takšne načrte. Še vedno velja pravilo enega koledarskega leta. Še vedno pa velja tudi pravilo, da se dobički in izgube iz različnih vrst kapitala lahko pobotajo med seboj. Recimo: če si prodal nepremičnino z dobičkom, pri prodaji vrednostnih papirjev pa naredil izgubo, se to lahko pobota.
Imamo pa posebno pravilo pri navidezni odsvojitvi kapitala, ko se izguba ne prizna – to je posebnost, ki jo je treba spoštovati. Izgub, ki jih realiziraš v enem letu, ne moreš prenašati v naslednja leta.
(1:09:45) Lani smo dobivali na to temo nenormalno veliko vprašanj. Letos jih praktično ni – očitno nikogar več ne zanima. Kako so torej te obresti obdavčene? Pri Trade Republicu je prišlo še do ene spremembe: dobili smo slovenski IBAN. Dejansko sem to testirala – transakcije res letijo “cak–cak–cak”, zelo hitro dobiš denar na svoj račun in ne čakaš več pol dneva.
Zdaj imaš svoj račun s svojim imenom. Še vedno pa so določene omejitve, kaj lahko s tem računom počneš. Kaj pa je z obrestmi? Brala sem – mislim, da je bil zapis na N1 – da Furs še vedno obresti obravnava kot obresti od depozitov.
Ivan: Ja, Furs obresti, ki jih dobimo pri Trade Republic na sredstva na računu, še vedno obravnava kot obresti od depozitov pri bankah in hranilnicah v Evropski uniji. Te obresti gredo v “koš” tisočevrske letne olajšave za obresti. Jaz imam glede tega še nekaj pomislekov in bi rajši zagovarjal, da gre za obresti na vpogled (a vista), ki so v celoti neobdavčene.
Zdaj, ko bo Trade Republic začel dodeljevati individualne IBAN-e in bo ta IBAN nemški, je bilo najprej videti, da bomo to dilemo rešili – že so pošiljali obvestila, da boš lahko denar nakazoval tudi drugam in da bo račun bolj “bančen”. Ampak potem je prišlo popravek: to ni klasični transakcijski račun s polno funkcionalnostjo. Še vedno lahko sredstva nakazuješ le na svoje vnaprej povezane račune, ki morajo biti na tvoje ime.
In tukaj pride do argumenta Fursa: dokler na račun ne moreš dobiti plače in ga uporabljati kot čisto pravi transakcijski račun, to še ni “prav” plačilni račun in zato obresti še vedno obravnavajo kot obresti od depozitov, ki so obdavčene.
Marja: Midva sva se malo prehitro razveselila, potem pa sva dobila pojasnilo, da temu ni tako. Dobili smo popravek iz Trade Republic.
(1:12:02) Nekdo je pri Revolutovem “savings” računu dobil odločbo, kjer piše, da je bilo ugotovljeno, da znesek davka ne presega deset evrov, zato se davek ne odmeri in odločba o odmeri ne bo izdana. Torej, če imaš manj kot 40 evrov obresti, si oproščen plačila davka, ker se Furs s tako majhnimi zneski ne ukvarja. To je zanimivo, ker o tem skoraj nihče ne piše. Drži to?
Ivan: To drži, ampak pomembno je razumeti, kako se pride do teh 40 evrov. Jaz sem na začetku omenil primer, ko dobim štiri dividende po 3 cente na leto. V zakonu piše, da se davek ne odmeri, če ne presega deset evrov.
Ob 25-odstotni stopnji to pomeni, da je mejni dohodek 40 evrov – deset deljeno z 0,25 je 40. Če je tvoj dohodek iz obresti, dividend ali česar koli, kar spada v to kategorijo, 39,6 evra, ti davka ne bodo odmerili.
To pa ni oprostitev v vsebinskem smislu – to je administrativna poenostavitev za Furs. Če bi na primer poleg teh 39,6 evra obresti dobil še 2 evra obresti pri drugi banki, bi skupaj presegel 40 evrov in v tem primeru bi se davek odmeril na celoten znesek, tudi na tistih prvih 39,6.
To je implementacija načela ekonomičnosti: strošek odmere davka bi pri zelo nizkih zneskih presegel sam pobrani davek, zato za te primere odmera ne izda.
Torej ne gre za realno oprostitev, ampak za administrativno odločitev, da se z davkom pod 10 evri ne ukvarjajo.
(1:15:07) Kako je s tem? Če danes prodam delnico A z 200 evri dobička in danes prodam delnico B z 200 evri izgube, imam na koncu nič dobička. Kdaj lahko znova kupim delnico B, da ne gre za navidezno odsvojitev? Danes ali šele čez 31 dni?
Jure: Čez 31 dni. Zakon pravi, da se izguba ne prizna, če v 30 dneh pred ali po odsvojitvi pridobiš istovrstne vrednostne papirje. To pravilo je namenjeno temu, da se ne priznavajo “umetne” izgube, ki so narejene samo z namenom znižanja davčne osnove. Zato je časovno okno 30 dni pred in 30 dni po prodaji.
(1:16:20) Pri IBKR ti poberejo 26,4 odstotka, ki jih plačajo nemškemu Fursu. Če želiš dobiti nazaj razliko med nemško in slovensko obdavčitvijo, moraš pri IBKR naročiti “withholding tax voucher”, ki stane 30 evrov. Ali lahko vlogo za vračilo oddaš tudi brez tega voucherja?
Jure: Produkt kot tak mi ni znan, lahko pa razložimo logiko. V Sloveniji moraš tako dividendo prijaviti in pri nas je dokončna stopnja 25-odstotna. Slovenija ima z Nemčijo sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, po kateri ti Furs prizna davčni odtegljaj v tujini, vendar največ do 15 odstotkov, ker je to stopnja, dogovorjena v pogodbi med državama. To pomeni: 15-odstotni odtegljaj ti priznajo, v Sloveniji doplačaš še 10 odstotkov do naših 25 odstotkov. Razlika med 26,4 in 15 odstotkov pa je presežek, ki ga lahko zahtevaš nazaj pri nemškem davčnem organu.
Marja: Kako pa to praktično narediš?
Jure: Najprej moraš pri našem Fursu dobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu Slovenije za namene uporabe konvencije. Potem pa je treba pri nemški davčni upravi vložiti zahtevek za vračilo preveč plačanega davka. Ali to poteka elektronsko ali prek papirne vloge, se razlikuje, včasih se dela preko davčnega svetovalca. Kakšno vlogo igra pri tem withholding tax voucher IBKR-ja, bi morali še preveriti – lahko da gre za potrdilo, koliko je bilo v Nemčiji dejansko plačanega.
Ivan: Mogoče je ta vavčer potrdilo o tem, koliko davka je bilo odtegnjenega, da potem veš, koliko lahko zahtevaš nazaj – koliko presega 15 odstotkov, ki jih priznava konvencija. Treba pa je vedeti, da ta presežek vrača nemška davčna uprava, ne Interactive Brokers. Edina možnost, da bi šlo preko IBKR, bi bila, da bi oni v tvojem imenu komunicirali z nemško davčno upravo, kot tvoj pooblaščenec. Če ponujajo takšen produkt, bi to bila lepa poenostavitev.
(1:19:05) Zaprla sem pozicijo pri eni družbi za upravljanje. Kaj se zgodi s tem v davčni prijavi? Ali družba za upravljanje sama poroča Fursu, ali moramo tudi mi kaj narediti?
Jure: Pri kapitalskih dobičkih moraš napoved vedno vložiti sam. Ne glede na to, ali si prodal enote slovenskih ali tujih skladov, napoved za kapitalske dobičke vedno oddaš ti. Tega ti nihče ne odtegne pri viru, kot pri obrestih ali dividendah.
(1:20:51) Dobil darilo za priporočilo (referral) – delnico Disneyja. Ivan, ti si dobil Nike, ne? Kako je to obdavčeno? Bi moral to napovedati kot drug dohodek?
Jure: Načeloma ja – kot drug dohodek.
Ivan: Sam tega konkretno nisem napovedal. Ampak če pogledamo z vidika vsebine, gre za dodatno premoženje, ki ga prejmeš. Vprašanje je, ali je to ugodnost, ki je dostopna vsem pod enakimi pogoji ali ne. Ni čisto trivialno.
Darilo za priporočilo ti prinese 40–50 evrov denarne nagrade – kako je to obdavčeno in ali moramo to prijaviti Fursu?
Jure: Načeloma bi to sodilo med druge dohodke. Vprašanje je, ali se lahko sklicuješ na kakšno izjemo – na primer, če gre za množično akcijo pod enakimi pogoji. A ker je to vezano na uporabo produkta, jaz bi bil previden.
Marja: Kaj pa delnice, ki jih lahko podariš na teh platformah? Recimo, da jaz tebi, Ivan, podarim pet delnic Nvidie. Kaj se zgodi?
Ivan Kranjec: Splošno načelo je, da se podaritev delnice šteje kot odsvojitev. Tudi če delnico podariš, se šteje, kot da bi jo prodal po tržni vrednosti. In to bi moral prijaviti kot odsvojitev kapitala.
Zanimivo je, da je na Vrhovnem sodišču trenutno dopuščena revizija ravno na to temo – ali je tak pristop Fursa, da ob darilu odmeri davek od tržne vrednosti, skladen z ustavo. Ker gre za obdavčitev “fiktivnega dohodka”, torej nečesa, kar ne predstavlja realnega povečanja tvojega premoženja. Zelo zanimiv primer, res me zanima odločitev, kakršna koli že bo.
Za zdaj pa velja, da se podaritev z vidika darovalca šteje kot odsvojitev kapitala. Obstaja pa izjema za prvi dedni red – tam so možne oprostitve in olajšave, če gre skozi pravilne postopke. Pri prvem dednem redu se je mogoče davku izogniti tako na strani darovalca kot na strani prejemnika.
Jure: Če Marja podari Ivanu delnice, imamo poleg davka na kapitalski dobiček še davek na dediščine in darila. Pri darilih med fizičnimi osebami se uporablja zakon o davku na dediščine in darila, in če nista v sorodu v prvem dednem redu, bosta plačala davek po najvišji stopnji.
Marja: Potem pa še drugi scenarij: recimo, da jaz podarim svojemu sinu pet delnic Nvidie. Kaj pa v tem primeru – kako je s postopkom in davkom?
Ivan Kranjec: V tem primeru imamo v zakonu o dohodnini poseben institut – odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Za to ugodnost je treba na Furs vložiti poseben obrazec, v katerem dokažeš, da gre za prenos premoženja med osebami prvega dednega reda.
Furs potem potrdi, da darovalcu ni treba plačati davka na odsvojitev kapitala, obdarjencu pa ni treba plačati davka na dediščine in darila. Obdarjenec pa še dodatno pridobi ugodnost, da “stopi v čevlje” darovalca – za nabavno vrednost in dobo imetništva se šteje, kot da je delnice imel že od takrat, ko jih je kupil starš.
Veliko ljudi se tukaj zmoti. Prvi dedni red za namene davčne zakonodaje ni enak prvemu dednemu redu po zakonih o dedovanju in družinskem pravu. Za davčne namene se za prvi dedni red šteje prenos od staršev na otroke.
Obratno – od otroka na starša – pa je za davčne namene že drugi dedni red, četudi je pri dedovanju še vedno prvi. Če torej otrok podari delnice staršu, to ni oproščeno – starš plača davek na dediščine in darila, otrok pa davek na kapitalski dobiček. Temu se ne moreš izogniti.
Marja: Torej, če sin podari delnice meni, bo treba plačati oboje.
Ivan: Tako je. Ti boš plačala davek na dediščine in darila, on pa davek na kapitalski dobiček.
Dodatno branje
(1:26:27) To je nekaj, kar ponujajo praktično vsi brokerji in banke – “round-up” in 1 % cashback pri nakupih s kartico. Kako je z obdavčitvijo teh mini nakupov – recimo ETF, bitcoin, kriptovalute, karkoli?
Ivan: Ključno vprašanje je, kaj bo, ko boste iz teh naložb izstopili. Ali boste morali imeti popolno zgodovino vseh teh drobnih dnevnih nakupov, da boste znali po metodi FIFO pravilno prikazati odsvojitve?
Marja: Torej bi ti tak cashback oziroma round-up prej odsvetoval?
Ivan: Odvisno, v kaj se ta denar vlaga. Če cashback dobiš kot gotovino na račun, potem z davčnega vidika gledamo drug dohodek, pri kapitalskem dobičku ni težav. Če pa se cashback avtomatsko investira v finančne instrumente – ETF, delnice, kripto – se zadeva zaplete, ko boš moral enkrat prodajati. Takrat je treba imeti natančno evidenco vseh nakupov.
(1:28:17) Številni se odločajo za skupne trgovalne račune. Kako je v tem primeru – kdo prijavlja, kdo ne, kako Furs gleda na to?
Jure: To je zelo zanimivo vprašanje. Imeli smo primer, kjer je šlo za skupno premoženje zakoncev na enem trgovalnem računu. Dohodke in dobičke smo prijavljali samo na enega od njiju, pri čemer smo v obrazložitvi pojasnili, da gre za skupno premoženje in skupni račun, a iz administrativnih razlogov napoved vlaga samo eden.
Dolgo časa ni bilo nobenega problema. Potem pa je Furs nenadoma poslal poziv tudi drugemu zakoncu, zakaj ni vložil napovedi, saj naj bi iz tujine dobil podatke, da ima dohodke iz tujine. Potem smo morali pojasnjevati, da gre za skupno premoženje in da je eden že prijavil celoten znesek.
Marja: In kakšen je bila odziv?
Jure: Za zdaj še nobene formalne – poslali smo pojasnilo in potem ni bilo več odziva, kar običajno pomeni, da je sprejeto. Ampak nikoli nimaš uradnega papirja: “Vse je v redu.” Na koncu si moraš sam odgovoriti, ali je bil davek pravilno in pravočasno napovedan in plačan – in v tem primeru je bil.
Ivan: Imel sem tudi sam primer z “joint accountom”. Gospod je operiral z računom, prijavljal je dohodke, gospa pa je bila zgolj drugi imetnik. Furs je gospo pozval, zakaj ni oddala napovedi, ker naj bi tudi ona imela dohodke iz tujine. Pojasnili smo, da je dohodke prijavil mož in da spremembe lastništva ne odražajo nujno dejanske delitve premoženja, in postopek so ustavili.
Pri nepremičninah pa je malo drugače: če sta mož in žena v zemljiški knjigi vsak do polovice lastnika nepremičnine, pa najemnino dobiva recimo samo eden od njiju, morata oba napovedati polovico najemnine. Zakon o dohodnini izrecno določa, da se dohodek pripiše lastniku, ne glede na to, komu je bil denar dejansko nakazan.
Marja: Bi svetovala skupne račune ali se vam zdi bolj smiselno, da ima vsak svoj račun?
Jure: Z davčnega vidika posebne razlike ni.
Ivan: Tudi jaz ne vidim razlike. Lahko imaš individualni račun in drugega zakonca kot pooblaščenca s polnimi pravicami – funkcionalno je to isto kot skupen račun, le administrativno je manj komplikacij pri pojasnjevanju, kdo je kaj napovedal.
Marja: Na koncu pa je tako ali tako to skupno premoženje.
Ivan: To je pa že posebna tema – kaj šteje za skupno premoženje in kaj ne. Ampak z vidika transparentnosti je včasih lažje, če imata oba vpogled, ne glede na to, ali je račun en ali dva.
(1:32:08) Dajmo še enkrat jasno na mizo vse vajine trike.
Ivan: Najbolje je začeti štiri mesece prej. Zdaj smo malo pozni (snemano 25. novembra, op. a.)
Jure: Res je. Jaz bi izpostavil predvsem pobotanje davčnih izgub in dobičkov. Če imate v portfelju kakšen “izgubarski” papir, vi pa ste letos realizirali dobičke na drugih naložbah, razmislite, ali bi izgubo realizirali še letos. Potem ta isti papir po 31 dneh lahko kupite nazaj, če ga želite imeti. Druga možnost je, da papir, ki ga nameravate tako ali tako prodati, raje prodate še letos in s tem optimizirate dobiček.
Ivan: Tu ni nekih magičnih trikov. Gre za to, kaj želiš doseči. Kot je rekel Jure: če imaš izgubo, jo lahko realiziraš. Če je nimaš, nimaš kaj optimizirati. Če imaš portfelj, ki je pretežno dividendni, tudi nimaš veliko manevrskega prostora – na višino dividende ne moreš vplivati. Posebnih stroškov si ne moreš “napihniti”, razen če imaš d.o.o. in v njem dejansko upravičene stroške. Pri s. p.-jih in d.o.o.-jih se v decembru pogosto pišejo potni nalogi in podobno, pa pol leta nazaj – pri fizičnih osebah pri investiranju tega ni.
(1:34:32) Napake pri napovedih – katere so najpogostejše napake?
Ivan: Pogosto ljudje v davčni napovedi navedejo neto zneske, namesto bruto. Tudi meni se je to enkrat zgodilo.
Zato, ker sem imel od izplačevalca povzetek dohodkov, kjer sem gledal zgolj prilive na TRR, ne pa tudi zadržanega davka. Napovedal sem neto dividende, potem pa sem moral napoved naknadno popraviti.
Marja: Ko smo že pri iskrenosti – Jure, si tudi ti kdaj naredil kakšno napako?
Jure: Imeli smo primer, kjer smo kot kapitalske dobičke prijavili tudi izvedene finančne instrumente, ker nam je stranka rekla: “Ne, to niso IFI-ji, to so navadne delnice.” Malo smo se preveč zanesli na to informacijo in nismo preverili. Furs nas je potem pozval in smo morali napoved popraviti.
(1:36:08) Če prodam nepremičnino po nekaj letih in sem bila na tej nepremičnini prijavljena stalno, ali po treh letih plačam davek na dobiček ali ne?
Ivan: Prvo pravilo je tri leta – posebna izjema za stalno bivališče. Po treh letih je mogoče biti oproščen davka na kapitalski dobiček. Ampak tu je več pogojev, kot se ljudje zavedajo. Ne gre samo za stalno prijavo. Pogoj je tudi dejansko bivanje na tem naslovu in to, da nepremičnine v tem času nisi oddajal v najem. Veliko ljudi se tukaj ujame. Konkretni primer: mlada družina ima stanovanje v Ljubljani, zunaj Ljubljane pa gradi hišo. Otrok bo šel v vrtec izven Ljubljane, zato se tam prijavijo s stalnim bivališčem, da pridobijo mesto v vrtcu. Potem stanovanje v Ljubljani prodajo. Ker v času prodaje nimajo več stalnega bivališča v Ljubljani, oprostitve ne morejo uporabiti.
Drugi primer: nekdo za eno leto zaradi dela v Bruslju stanovanje odda v najem. Ko se vrne, po dveh letih stanovanje proda. Ker je bilo v zadnjih treh letih oddajano v najem, oprostitve ni.
Jure: Imam še primer iz časa covida. Ljudje so se masovno prijavljali s stalnim bivališčem na vikendih, da so lahko tam preživeli obdobje zaprtja. Kasneje so te nepremičnine prodali in ugotovili, da pogoj stalnega bivališča v resnici ni bil izpolnjen ves čas na način, kot zahteva zakon.
(1:38:15) Še eno vprašanje: v okviru spinoffa sem kot lastnik pridobil delnice novega podjetja. Ali je to obdavčeno kot dividenda ali kot kapitalski dobiček pri prodaji?
Ivan: Pri spinoffih – izčlenitvah ali oddelitvah – gre za statusno preoblikovanje. V takem primeru družba običajno na Furs vloži vlogo za priznanje davčne nevtralnosti. Če je davčna nevtralnost odobrena, velja tako za prenosno družbo kot za prevzemno in za vse družbenike. Družbenike običajno obvestijo, da je bila vloga vložena in odobrena.
Če je davčna nevtralnost potrjena, se spinoff ne šteje kot obdavčljiva odsvojitev – šteje se, kot da je iz enega vrednostnega papirja nastala dva. Če pa nevtralnost ni odobrena, se tak spinoff obravnava kot odsvojitev in bi bilo treba dogodek napovedati.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
(e-pismo) Decembrski obračun za vlagatelje - Money-How says:
[…] december je še zadnji mesec za davčne optimizacije. Morda lovite zadnje minute, pa vendar: preverite, ali se vam letos izplača unovčevanje dobičkov […]