Vodnik po davkih za vlagatelje: dileme pred oddajo davčne napovedi

Rok za oddajo davčnih napovedi se bliža. Kako so obdavčeni kapitalski dobički, dividende, zlato, kripto in ljudske obveznice? Odgovori na najpogostejša vprašanja vlagateljev.
Avtor: Marja Milič
16.02.2026
-
Čas branja: 11 minut

Kazalo

Money-How tedenski novičnik
Politika zasebnosti*

Rok za oddajo davčnih napovedi se hitro približuje, z njim pa tudi klasična vprašanja vlagateljev: kaj je treba prijaviti, kaj ne, kako je z dividendami prek tujih posrednikov, kako so obdavčene plemenite kovine in kripto. Ker se iz leta v leto ponavljajo podobne dileme, smo v podkastu Money-How skupaj z davčnim strokovnjakom Ivanom Kranjcem iz CMS odgovarjali na vprašanja.

Kakšne so stopnje obdavčitve za kapitalske dobičke?

Pomembno je ločiti med dohodkom iz kapitala (dividende, obresti) in dobičkom iz kapitala (prodaja naložbe).

  • Dividende in obresti: Obdavčene so s 25 odstotki ne glede na čas lastništva.
  • Kapitalski dobički (delnice, ETF-i): Stopnja davka pada glede na dobo imetništva. Po 15 letih lastništva se stopnja davka zniža na 0 odstotkov. Če naložbo prodate po 15 letih, napovedi ni treba oddajati. Če pa jo prodate prej (tudi z izgubo), je prijava na Finančni upravi RS (Furs) obvezna.

Ali je treba prijaviti nakup delnice ali ETF-a?

Ne, prijave nakupa naložbe ni treba delati. Nakup še ni obdavčljiva transakcija. Vsekakor pa morate imeti nakup zabeležen v evidenci, ker ko boste stvar prodali, bodo podatki o nakupu (datum in cena) pomembni za določitev davčne osnove oziroma kapitalskega dobička. To velja za delnice in ETF-e. Za zlato in srebro je malce drugače, ker so to premičnine, ki načeloma niso obdavčene s kapitalskimi dobički. Tam podatkov za odmero davka niti ne potrebujete, jih pa potrebujete zase, da vidite svojo uspešnost.

Naložbo imam več kot 15 let. Moram oddati davčno napoved?

Če dosežemo ta 15-letni prag in potem naložbe prodamo, tega ni treba prijavljati na Fursu in oddajati napovedi, ker davek ne bo odmerjen in Furs nima koristi od izdajanja odločbe. Ko pa prodamo pred potekom 15 let, ne glede na to, ali realiziramo dobiček ali izgubo, takrat pa moramo dobičke prijaviti na Fursu.

Se lahko zgodi, da te Furs pozove, da dokažeš, da si naložbo držal 15 let plus en dan?

Seveda. Rekli smo, da po 15 letih ni treba oddati napovedi, ampak takrat nastopi to, čemur jaz rečem “identification risk”. Se pravi, da te Furs “zahaklja”, ker opazi nek večji priliv na tvoj račun, ti pa nisi prijavil nobene transakcije, ali pa se je tvoja potrošnja bistveno povečala brez prijavljenih prihodkov. Takrat lahko poizvedujejo, od kod so ta sredstva prišla. Če boš takrat rekel, da si imel naložbo več kot 15 let, je na tebi, da to dokažeš. Zato moraš imeti ustrezna dokazila.

Je treba evidence nakupov in prodaj skrbno voditi?

Evidence so nujno zlo vsakega vlaganja. Ne glede na to, ali ste profesionalni ali priložnostni trgovec, evidence potrebujete. Ne samo zaradi davkov, ampak predvsem zaradi sebe, da spremljate portfelj. To je stvar, ki je ne morete zanemariti, res pa je, da ljudje do tega nimajo afinitete.

V komunikaciji z davčno upravo brez tega ne bo šlo. Če evidenc nimate, vam lahko v najslabšem primeru finančna uprava odmeri davek s cenitvijo davčne osnove. Na grobo pogledajo razkorak med prijavljenimi dohodki in tistim, kar ste trošili (kartice, TRR). Razliko, ki je ne morete dokazati, lahko obdavčijo, kot da bi jo zaslužili.

Bila sem presenečena, ko sem dobila sporočilo poslušalca, ki je povedal, da ima 800 transakcij. Koliko transakcij imajo povprečno mali vlagatelji?

800 je veliko. Imel sem primer, ko smo dobili izpis iz Interactive Brokers (IBKR) za stranko na 200 straneh PDF-ja. Jaz osebno imam mogoče 4–5 transakcij na leto, ki jih je treba prijaviti. Ljudje so različni, težko bi posploševal.

Poslušalec nam je sporočil, da je imel podobno izkušnjo s tisoči transakcijami, ker je na eToro uporabljal “copy trading”.

“Copy trading” je po mojem mnenju precej nevaren. Lahko najdeš nekoga z dobro strategijo, ampak njegovo davčno okolje je lahko drugačno od našega. Če on dela veliko mikrotransakcij in plačuje npr. 5-odstotni davek, ti pa na iste transakcije plačuješ 25 odstotkov, sta v popolnoma drugačni poziciji. To je treba upoštevati.

“Copying” morda ni najboljši glede števila transakcij, je pa lahko zanimiv vpogled v strategije.

Kako je z obdavčitvijo zlata in srebra? Če fizično kovino kupiš preko platform na daljavo in je shranjena v sefu (npr. v Švici, Londonu, Singapurju), se kupuje po tržni ceni brez DDV. To so potrdili tudi Fursu.

Fizično zlato in srebro se po zakonu obravnavata kot premičnine (blago). Dobiček pri prodaji premičnin v Sloveniji ni obdavčen z dohodnino. Vendar bodite previdni: če kupujete ETC (Exchange Traded Commodities) ali druge izvedene finančne instrumente, vezane na zlato, je obdavčitev drugačna, in sicer gre za obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov. Za leto 2025 velja pri izvedenih finančnih instrumentih še 40-odstotna obdavčitev (če prodate v prvem letu), od leta 2026 pa bo stopnja enotna, 25 odstotkov?

Zakaj so dobički od fizičnih plemenitih kovin neobdavčeni, delnice in ETF-i pa so?

Zlato, srebro in podobno so po definiciji premičnine oziroma blago. V Zakonu o dohodnini piše, da je dobiček pri prodaji blaga (kot je avto ali bivalnik) neobdavčen. Zlato ima morda še neko zgodovinsko noto kot hranilec vrednosti. Investicijsko zlato ima tudi posebno obravnavo pri DDV. Drugače pa se te kovine obravnavajo kot premičnine in na kapitalske dobičke od premičnin se ne plačuje davka.

Kako pa je pri Revolut Commodities? Je zlato tam brez davka in ali je to treba poročati?

Ne vem natančno, kako bi Revolutov nakup zlata obravnaval – kot nakup fizičnega zlata ali kot nakup pravice, da s tem zlatom trguješ. Če tega zlata nikoli ne vidiš, nimaš dostopa do njega in v splošnih pogojih piše, da če gre vse v “maloro”, vse izgubiš, potem to verjetno ni tvoje fizično zlato.

Če se izkaže, da je to dejansko ETC, potem je Furs podal pojasnilo, da je to izveden finančni instrument. Če pa gre dejansko za nabavo in prodajo zlata, potem je neobdavčeno.

Recimo, da si zlato prodal in ti trgovec nakaže 10.000 ali 20.000 evrov na TRR. Kaj se zgodi?

Vsebinsko nič narobe. Tehnično gledano pa lahko dobite klic od banke, Urada za preprečevanje pranja denarja ali finančne uprave. Najverjetneje vsa bo najprej poklicala banka. Banke imajo algoritme, ki zaznajo transakcije, ki bistveno odstopajo od vašega običajnega poslovanja. Dokler boste sposobni dokazati izvor denarja (kdaj in po kakšni ceni ste kupili zlato ali bitcoine), ni nobenega problema. “Proof of funds” – ni se treba bati, če imate dokumente.

Preberi še

“Spot” cena na zlato in srebro pri Interactive Brokers. Je to izvedeni finančni instrument?

Tako je. Letos velja obdavčitev po 40-odstotni davčni stopnji. Pomembno je, da se je za leto 2026 stopnja spremenila na enotnih 25 odstotkov, ne glede na dobo lastništva. In ta nova lestvica bo veljala tudi za instrumente, kupljene prej, če jih boste prodali leta 2026. Gleda se lestvica, ki velja v času prodaje. To je ugodnejše za kratkoročne instrumente, za tiste, ki so izvedene finančne instrumente držali več kot pet let, pa bo davek zdaj 25 odstotkov namesto pričakovanih 20 odstotkov. Ampak to so redki primeri.

Kripto dobički niso obdavčeni za fizične osebe, če to ni dejavnost, kajne?

Tako je, ampak največji problem je razmejitev, kdaj preideš iz zasebnika v dejavnost. Ni trdne meje glede števila transakcij ali višine portfelja.

Kaj pa kriptovalute in “staking”?

FURS pravi, da je staking podoben rudarjenju (mining) in bi ga obdavčili kot “drug dohodek”. Jaz se ne strinjam. Pri “validator stakingu” morda res, ampak “delegator staking” je bolj podoben posojanju ali najemu. Če posodiš svoje žetone in dobiš nagrado, je to po moje najemnina za premično premoženje, ki po zakonu sploh ni obdavčena. Ampak FURS ima svojo razlago.

Kako Furs sploh pride do podatkov iz kripto menjalnic?

Zdaj velja nova direktiva o izmenjavi informacij, ki vključuje tudi trgovalne platforme. Prvič se bodo podatki poročali leta 2027 za leto 2026. Za zdaj pa večinoma gledajo, kaj se dogaja na bančnih računih. Če dobivate dohodke na račune, do katerih FURS nima direktnega dostopa, težko identificirajo transakcije.

Imeli smo pogovor z Nikolino Prah, državno sekretarko na Ministrstvu za finance (MF), na temo individualnih naložbenih računov (INR). Gre za nov produkt, ki vlagateljem ponuja davčni ščit.

INR bo v marcu postal aktualen. To je popolnoma nova stvar. Se pravi, ko se bova danes pogovarjala o izpolnjevanju davčnih obveznosti, INR še ni zraven. Tisto, kar boste vlagali do konca tega meseca, se nanaša na transakcije v letu 2025.

Sredi marca bo možen vpis ljudskih obveznic. Gre za že tretjo izdajo po vrsti. Kako so obdavčene obresti?

Ljudska obveznica je relativno varen instrument. Obresti so praviloma obdavčene, ampak za ljudsko obveznico velja isto pravilo kot za bančne depozite: obresti do 1.000 evrov na leto (skupaj z obrestmi iz bank v EU) niso obdavčene in zanje ni treba oddajati napovedi.

Ali so kakšni triki za izognitev davku pri obveznicah?

Ne. Glavnica, ki vam jo vrnejo, ni obdavčljiva, obresti pa so neobdavčene do 1.000 evrov. Pri obrestni meri okoli treh odstotkov bi morali vložiti skoraj 35.000 do 40.000 evrov, da bi presegli ta prag.

Ali so pri obvezniških skladih kakšne specifike?

Ne, to je še vedno sklad oziroma ETF. Obravnava se enako kot vsaka druga delnica.

Ali moram prijaviti dividende slovenskih podjetij (npr. Krke), če jih prejmem prek tujega posrednika, kot je Interactive Brokers?

Tehnično gledano slovenski izplačevalec že ob izplačilu odtegne 25-odstotni davek in o tem poroča Fursu. Načeloma vam ločene napovedi ni treba dajati, vendar vas FURS lahko pokliče za pojasnila, če dobijo podatek od tujega brokerja, da ste prejeli dividendo, vi pa je niste napovedali.

Kako naj dokažem plačan tuj davek? Kaj moram vložiti v eDavkih?

Potrebujete potrdilo o plačanem davku v tujini. Če vam je broker odtegnil “withholding tax”, se to vidi iz izpiska transakcij. Vse to je lahko dokazilo za uveljavljanje odbitka tujega davka. Če Furs nima podatkov iz avtomatične izmenjave, bodo morda zahtevali še kaj dodatnega.

Kaj storiti, če broker (npr. Trade Republic) nudi le izpiske v PDF obliki, kar je za vlagatelje z veliko transakcijami nočna mora?

Evidence so nujno zlo. Če imate več kot 10 transakcij pri kapitalskih dobičkih oziroma več kot 5 dogodkov pri obrestih/dividendah, je obvezna oddaja v elektronski obliki prek portala eDavki.

Če nimate vseh podatkov o naslovu izplačevalca, lahko v skrajni sili vpišete naslov brokerja, da vas sistem spusti skozi, pomembno je le, da so finančni podatki realni.

Dvojna obdavčitev dividend iz npr. Francije ali Nemčije – v Sloveniji priznamo 15 odstotkov, tam pa odtegnejo npr. 25 ali 30 odstotkov. Kako dobiti razliko nazaj?

Slovenija prizna odbitek tujega davka do višine 15 odstotkov. Če so vam v tujini odtegnili več, morate razliko zahtevati od njihove davčne uprave. To je pogosto drago in zapleteno, zato ljudje pri manjših zneskih to pustijo. Obstaja “ex ante” princip (vnaprejšnje znižanje s potrdilom o rezidentstvu), ki pa ga veliki brokerji redko izvajajo, ker je preveč dela.

Kaj storiti ob združitvi dveh ETF-ov?

To ni prodaja, ampak le prestavljanje iz levega v desni žep. Če se zamenja ISIN koda, to ni odsvojitev in ni obdavčljivo

Ali je treba napovedati tudi nekaj centov dividend na Revolutu?

Da, vsak dohodek je treba napovedati. Verjetno boste dobili sklep, da se postopek ustavi, ker davek ne dosega 10 evrov, ampak prijaviti je treba.

Ali je Fursu treba prijaviti izgubo?

Da, izgubo je treba prijaviti, ker se znotraj istega leta dobički in izgube lahko pobotajo. Pobotajo se lahko celo izgube iz delnic z dobički iz nepremičnin.

Kaj je FIFO in kako deluje?

Metoda FIFO (First-In-First-Out) – predstavljajte si domine v vrsti. Prvo, ki ste jo postavili (kupili), morate prvo prodati. Furs to metodo aplicira zelo široko.

Kaj pomeni navidezna odsvojitev? Številni namreč sploh ne vedo, da so imeli navidezno odsvojitev.

Če naložbo prodate z izgubo in jo v roku 30 dni ponovno kupite, se vam izguba davčno ne prizna. To je pogosta težava pri tistih, ki prejemajo delnice kot del plače in jih takoj prodajajo za kritje davkov (sell to cover).

    Dodaj odgovor
    Davki

    Morda vas zanima tudi

    Money-How tedenski novičnik