Borze po svetu, vključno z ljubljansko, so leto začele v bikovskem razpoloženju. Slovenski indeks SBITOP je na rekordnih ravneh, posamezne delnice pa so že v prvih tednih leta zabeležile močne rasti. Prav v takšnem okolju se 5. marca začne uporabljati nova davčno ugodnejša shema vlaganja – individualni naložbeni računi (INR). Namen je povečati udeležbo prebivalstva na kapitalskem trgu in okrepiti dolgoročno varčevanje v finančnih instrumentih. Glede na zgodovinske izkušnje se zato odpira vprašanje časovne umestitve tega instrumenta. V preteklosti smo že imeli primere, ko so množični vstopi malih vlagateljev na trg sovpadali z vrhovi cikla, razplet pa se ni končal dobro. Zato nas je zanimalo, ali ministra za finance Klemna Boštjančiča, skrbi, da INR prihajajo prav v obdobju rekordnih vrednosti na Ljubljanski borzi?
Izkušnje kapitalskih trgov kažejo, da se mali vlagatelji pogosto aktivirajo šele po daljšem obdobju rasti, ko so donosi že vidni, tveganja pa manj očitna. Slovenija ima s tem lastno zgodovino. Pred finančno krizo so množični vstopi sovpadali z vrhovi cikla, razplet pa je bil za številne vlagatelje boleč, še zlasti, če so stavili na domači borzni trg. Slovenski indeks SBITOP je takrat z vrha, ki ga je dosegel leta 2007 upadel za kar 69 odstotkov. Trajalo pa je 18 let, da je indeks SBITOP dosegel raven izpred leta 2007.
Današnje razmere imajo nekaj podobnih elementov: rekordne vrednosti, izrazito pozitivne zgodbe posameznih podjetij in občutek, da je domači trg končno “na radarju” vlagateljev. V tem kontekstu se pojavlja skrb, ali bo uvedba INR spodbudila postopno, disciplinirano vlaganje ali pa predvsem vstop v fazi povišanih vrednotenj. Eden od ciljev INR je spodbudi vlagatelje, da investirajo tudi na domači borzni trg.
“Individualni naložbeni računi in ljudska obveznica so med redkimi pozitivnimi potezami zadnjih let v smeri naslavljanja kapitalskega trga kot alternative klasičnim bančnim vlogam in naložbam v nepremičnine,” je komentiral Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB v zadnjem podkastu Money-How. Po neuradnih informacijah, bodo poleg NLB, INR ponujali še Ilirika, BKS in OTP. Ponudniki stroškov INR do današnjega dne še niso razkrili.
Na tveganje, da individualni naložbeni računi prihajajo v obdobju rekordnih vrednosti, opozarja tudi Brodnjak, ki pa poudarja, da je ključen časovni horizont. Po njegovih besedah je dolgoročnost v INR vgrajena že sistemsko: “Individualni naložbeni računi imajo v sebi samodejno vključeno petnajstletno potrpežljivost. O vlaganju na kapitalske trge nima smisla razmišljati, če ne apliciraš vsaj deset- do petnajstletnega časovnega horizonta.”
Morebitni vstop v neugodnem delu cikla po njegovem ne pomeni nujno slabega izida, če je čas na strani vlagatelja: “Če pride do večletnega popravka ali celo medvedjega trga, se ti cikli z dolgoročnostjo praviloma izravnajo.”
Brodnjak ob tem ne skriva, da INR niso namenjeni kratkoročnim vlagateljem: “Če nekdo denar potrebuje v treh ali štirih letih, potem delniške naložbe – in tudi INR – niso pravi instrument.” Individualne naložbene račune vidi predvsem kot dolgoročno alternativo klasičnim oblikam varčevanja in kot del širšega odgovora na izzive pokojninskega sistema: “Za nekoga mojih let so individualni naložbeni računi v bistvu pokojninska shema. Omogočajo postopno vlaganje in ustvarjanje premoženja, ki na koncu ni odvisno izključno od javnega pokojninskega sistema.”
“Gre za zgodovinsko priložnost. Prvič imamo okvir, kjer dolgoročno vlaganje, reinvestiranje dividend in kapitalski dobiček po določenem času niso obdavčeni,” še zaključuje.
Zakon o individualnih naložbenih računih (INR) uvaja jasno strukturirane omejitve vplačil in davčne spodbude, katerih cilj je postopno in dolgoročno vlaganje. V prvem letu bo mogoče na INR vplačati do 20.000 evrov, v vsakem naslednjem letu pa največ 5.000 evrov, in dodatnih 5.000 evrov, če bo ta znesek usmerjen v domače vrednostne papirje. Skupna zgornja meja vplačil znaša 150.000 evrov, kar pomeni, da vlagatelj do nje pride postopno, praviloma v daljšem časovnem obdobju.
Ključna prednost INR je davčna obravnava: znotraj računa je mogoče finančne instrumente prodajati in ponovno kupovati brez nastanka davčnega dogodka, dividende in obresti se pripisujejo v bruto znesku, brez takojšnjega davčnega odtegljaja. Če vlagatelj sredstva na INR zadrži najmanj 15 let, lahko ob izplačilu izstopi brez plačila davka na kapitalski dobiček; tudi po tem obdobju se davčni dogodek sproži šele ob dejanskem izplačilu sredstev z računa. Vsako nadaljnje izplačilo pa je obremenjeno s 15-odstotno davčno stopnjo.
Pomembna omejitev INR je, da obstoječih naložb nanj ni mogoče prenesti – delnice in druge finančne instrumente je treba kupiti na novo z novimi vplačili, kar pomeni, da sistem spodbuja predvsem nove in postopne nakupe, ne pa optimizacije že obstoječih portfeljev.
“Z zakonom o INR želimo spodbuditi dolgoročno nalaganje sredstev prebivalstva na kapitalskem trgu in okrepiti njihovo finančno pismenost,” odgovarjajo na ministrstvu za finance.
INR so zasnovani kot račun, na katerega vlagatelji postopno vplačujejo denarna sredstva in z njimi aktivno upravljajo. “Vlagatelji oziroma imetniki INR bodo prek INR trgovali tako, da bodo na INR vplačali denarna sredstva. S temi sredstvi bodo nato lahko kupovali finančne instrumente, na INR prejemali obresti in dividende, prodajali finančne instrumente ter ponovno kupovali druge finančne instrumente,” navajajo na ministrstvu.
Po njihovih besedah je ključno, da je shema prilagojena dolgoročnemu vlaganju: “INR je v osnovi naravnan tako, da spodbuja dolgoročno nalaganje in omogoča tudi postopno vstopanje vlagateljev na kapitalski trg ter razpršitev naložb v različne tipe zakonsko opredeljenih finančnih instrumentov.”
Ena osrednjih prednosti INR v primerjavi z običajnimi trgovalnimi računi je davčna obravnava. Ministrstvo izpostavlja, da zakon omogoča “davčno in administrativno ugodnejšo shemo, kar v praksi pomeni, da se imetniki INR na spremenjene razmere na trgu lahko odzovejo s prodajo in nakupi finančnih instrumentov znotraj INR, ne da bi prišlo zaradi tega do nastanka davčnega dogodka.”
To vlagateljem omogoča aktivnejše upravljanje portfelja, saj lahko sredstva znotraj računa reinvestirajo brez takojšnje davčne posledice. “Sami tudi odločajo, kdaj si bodo sredstva izplačali na svoj transakcijski račun in s tem sprožili davčni odtegljaj,” dodajajo.
Zakon obenem nalaga ponudnikom dodatne obveznosti do imetnikov INR, zlasti glede pojasnilne dolžnosti in vsebine pogodb. “To imetniku omogoča bolj informiran in preudaren način sprejemanja naložbenih odločitev,” navaja ministrstvo, pri čemer opozarja tudi na omejitve letnih vplačil in možnost upravljanja portfelja prek storitve gospodarjenja.
Dodatno branje
Ministrstvo priznava pomen časovnega vidika, a poudarja, da je treba rekordne ravni trga gledati v kontekstu zasnove produkta. “Vprašanje rekordnih vrednosti LJSE je potrebno obravnavati ob upoštevanju, da smo INR uredili na način, ki omogoča dolgoročno in razpršeno nalaganje, tudi postopno, ter prilagajanje razmeram na trgu znotraj INR brez nastanka davčnega dogodka,” pojasnjujejo.
INR so tako pomemben strukturni korak za slovenski kapitalski trg, a prihajajo v trenutku, ki od vlagateljev zahteva več discipline kot navdušenja. Tržni cikli se namreč ne prilagajajo zakonodaji, vprašanje je, ali se bodo vlagatelji znali prilagoditi ciklom.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
