“Večina ljudi naredi eno temeljno napako glede zlata, in sicer vidijo ga kot kovino, ne kot najbolj uveljavljeno obliko denarja na svetu,” je zapisal Ray Dalio, ustanovitelj Bridgewater Associates, v nedavni objavi na LinkedInu.
Po njegovem je ključno razumeti, da je fiat denar v resnici dolg, ne pa denar. “Ko vlade tiskajo denar, ustvarjajo tudi obveznost. Zlato pa nima nikakršnih obveznosti. Ne moreš ga natisniti, razvrednotiti ali ponarediti,” pravi Dalio, ki je z 19 milijardami vrednim premoženje na 132. mestu najbogatejših Zemljanov.
Dodaja, da je zlato kot gotovina z realnim donosom okoli 1,2 odstotka. V nasprotju z gotovino pa ne izgublja vrednosti zaradi povišane inflacije in ni podvrženo kreditnim tveganjem. “Zlato plača račune, ne da bi ustvarjalo dolg,” ilustrativno opiše.
Dalio je v zadnjih desetletjih raziskoval dolžniške, zlate in denarne cikle (Debt–Gold–Money cycles), ki so skozi zgodovino oblikovali svetovne gospodarske sisteme vse od Rimskega imperija do dogovora v Bretton Woodsu, kjer se je opustila vezava dolarja na zlato in uveljavil današnji fiat sistem.
Dalio poudarja, da je to opazovanje del njegove širše teorije o vzponu in padcu imperijev, ki sledijo tako imenovanemu velikemu ciklu (The Big Cycle), kot ga sam imenuje, kjer razvrednotenje valute predstavlja neizogiben del konca določenega gospodarskega reda.
Ko dolg in tiskanje denarja presežeta meje zaupanja, pride do spodkopavanja temeljev (debasement) oziroma razvrednotenja valute. Zlato v takih obdobjih spet pridobi svojo moč. “Ko se vrednost papirnatega denarja ruši, se svet vedno znova vrača k zlatu,” je zapisal.
Po njegovem mnenju se danes dogaja prav to. Ponudba in povpraševanje po “dolžniškem denarju” (fiat) in “zlatem denarju” se hitro premikata v korist zlata.
Dalio priznava, da imajo tudi druge kovine vlogo pri zaščiti pred povišano inflacijo, a zlato ima nek poseben status. “Je najbolj univerzalno sprejeta nefiat valuta, hranilec vrednosti in sredstvo menjave.”
Srebro je preveč odvisno od industrije, platina pa od ozkega trga in omejene ponudbe. Inflacijsko indeksirane državne obveznice (TIPS) so sicer koristne, vendar so “še vedno dolg in zato ranljive, ko pride do dolžniške krize”.
V zgodovini so vlade pogosto manipulirale z inflacijskimi številkami ali pogoji teh obveznic, da bi zmanjšale stroške dolga. Zlato teh tveganj nima.
“Zlato je začelo nadomeščati ameriške državne obveznice kot netvegana naložba zlasti v portfeljih centralnih bank,” ugotavlja.
To zamenjavo so najpomembneje vodile centralne banke, ki so zmanjšale imetje dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala ameriška zakladnica, in povečale naložbe v zlato.
Po njegovih besedah je zlato danes druga največja rezervna valuta na svetu, takoj za dolarjem. “Če pogledamo zgodovino, je jasno, da je zlato manj tvegano od državnega dolga. Dolg je vedno le obljuba, ki se lahko razvrednoti.”
Dalio opozarja, da današnji vlagatelji z namenom ustvarjanja realne donosnosti stavijo skoraj izključno na tehnološke delnice, zlasti tiste, povezane z umetno inteligenco. “To podjetjem nosi velik del rasti in bogastva. Če se rast upočasni, bo udarec velik,” razmišlja.
Dalio poudarja, da AI delnice kažejo “veliko znakov, da so v balonu” glede na njegov indikator balonov. Opozarja, da je približno 80 odstotkov vseh tržnih dobičkov koncentriranih v teh delnicah, kar pomeni veliko tveganje za premoženje in gospodarstvo v primeru padca tečajev.
Zlato sicer po njegovem ni alternativa za rast, ampak zavarovanje pred baloni. Enako velja za ameriške obveznice, ki so nekoč veljale za najvarnejšo naložbo.
Dalio meni, da bi vlagatelji, ki ne želijo taktizirati s trgom, morali razmisliti o 15-odstotni izpostavljenosti v zlatu. To priporočilo velja kot strateška alokacija. Dalio meni, da je zlato unikaten in “najbolj zanesljiv temeljni diverzifikator” h klasičnim naložbam, kar velja tudi, ko pri razmisleku upoštevamo vse potencialne alternative, kot je bitcoin.
“Zlato ima negativno korelacijo z delnicami in obveznicami, še posebej takrat, ko realni donosi na te naložbe upadajo,” pojasnjuje.
Ker pa ima zlato dolgoročno nizko pričakovano donosnost, Dalio svoj delež drži kot dodatni sloj zavarovanja nad osnovnim portfeljem, ne kot samostojno stavo.
“Fiat valute so zaupanje v vlado. Zlato pa je zaupanje v kovino,” piše Dalio.
Zgodovina potrjuje, da je od leta 1750 izginilo 80 odstotkov vseh valut, preostalih 20 odstotkov pa se je močno razvrednotilo.
Zlato ostaja edina valuta, ki je preživela vse politične, vojne in monetarne pretrese. In kot pravi Dalio:
“Zlato ne potrebuje obljube nikogar drugega. Prav zato je zlato denar.”
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
