Borza, Novice, Razno, Znanje
INR analiza: manj kot 400 ETF. Kateri so na voljo in kako z njimi sestaviti portfelj
25.03.2026
-
Čas branja: 5 minut
Konec leta sem predavala več kot sto dijakom tretjih letnikov gimnazije o upravljanju denarja. Do zdaj sem imela opravka predvsem z mladimi, ki jih finance zanimajo — tokrat pa je bil izziv popolnoma drugačen: predstaviti sveta denarja v okviru obveznih delavnic, kjer je bila večina udeležencem tam, ker so morali biti, ne ker bi želeli.
Uporabila sem vse trike, ki jih poznam, da bi jih pritegnila: razlago borznih indeksov sem povezala z Elonom Muskom in Teslo, pri skladih sem omenila Ronalda in Kylie Jenner, pri tveganjih priljubljene igre in elektronske naprave. Skupaj smo prek simulatorja v živo kupili delnico. Nisem želela, da bi bil denar nekaj abstraktnega; želela sem, da vidijo, kako lahko iz majhnih zneskov sčasoma zraste veliko — če razumejo moč obrestno-obrestnega učinka.
Toda lekcije, ki sem jih sama odnesla s teh delavnic, so bile še močnejše.
Razkorak v zanimanju za finance je bil osupljiv. V enem razredu so mi že na začetku v en glas povedali, da jih finance sploh ne zanimajo; v drugem so mi v en glas povedali, da jih. Tak kontrast je redko viden. Pod črto, v vsakem razredu se vedno najde nekaj dijakov, ki jih ta svet privlači in že imajo nekaj izkušenj.
Še bolj očiten pa je vpliv vzgoje. Večina mladih doma o denarju sploh ne govori. Upravljanje denarja je zanje nekaj oddaljenega, skoraj eksotičnega — kot bi bilo to opravilo, ki čaka tam nekje v prihodnosti, a zdaj z njim še ni treba izgubljati časa.
Najbolj me je presenetilo, da mnogi niso vedeli, kaj je bančni depozit. Po premisleku me to ni več presenečalo. Odraščajo v obdobju nizkih oziroma negativnih obrestnih mer, ko se o depozitih enostavno ni govorilo. V zadnjem desetletju je depozit postal pozabljena beseda.
Ko pa beseda nanese na kriptovalute, nezamenljive žetone (NFT-je) in hitre zaslužke, postanejo pozorni. Večina jih zanimajo predvsem kratkoročni cilji: financiranje študentskega življenja, potovanja, zabava. O delnicah slišijo, a menijo, da je borza predraga in nedostopna.
To me je presenetilo, saj prav zdaj poteka največja disrupcija v zgodovini investiranja: dostop do trgov je danes skoraj brezplačen, mogoče je kupovati celo frakcije delnic, brokerje z ničelnimi provizijami pa odpremo v nekaj minutah. Če kdaj, je investiranje postalo dostopno — prav zdaj.
Nakup stanovanja je zanje preveč oddaljen cilj, pokojnina jih sploh ne zanima. Večina najstnikov pravi, da je avto “prevelik strošek” in o nakupu sploh ne razmišlja. Spet odvisno od lokacije. Ljubljančanov praviloma to ne zanima najbolj, medtem ko mlade v Celju, Kranju, tudi Mariboru in v mestih, ki nimajo urejenega javnega prometa, nakup avta precej zanima.
V ozadju pa se vidi moč marketinga: digitalne nezamenljive žetone (NFT – non fungable tokens), ki jih številni niti ne razumejo, so postali simbol hitrega zaslužka. Številni so želeli vedeti podrobnosti o tem. To je bilo leta 2023, danes 2025, pa so NFT šli v pozabo in številni mladi sploh ne vedo, da so obstajali. Je šlo za modno muho? Panoga še obstaja, a ni več na naslovnicah časopisov.
V ozadju se razkriva moč marketinga. Digitalni nezamenljivi žetoni (NFT – nonfungable tokens), ki jih je še pred nekaj leti večina mladih videla kot simbol hitrega zaslužka, so bili leta 2023 glavna tema njihovih vprašanj — želeli so vedeti vse, od tega, kako jih kupiti, do tega, kako z njimi obogateti. Danes, leta 2025, pa se zdi, kot da so izginili iz kolektivnega spomina: mnogi mladi niti ne vedo, da so sploh obstajali. Panoga sicer še živi, a je zdrsnila z naslovnic in izgubila svoj blišč. Je šlo le za modno muho? Morda — a bolj verjetno je bila to lekcija, kako hitro se lahko bleščeče naložbene zgodbe sesedejo, ko marketing utihne.
Izkušnja me je še bolj utrdila v prepričanju, da moramo mladim predstaviti finance na način, ki jih pritegne. Ne s strašenjem, ampak s prikazom možnosti. Ne z moraliziranjem, ampak s konkretnimi orodji, ki jim pokažejo, da je upravljanje denarja veščina, ki jo lahko obvladajo — in ki jim bo dala svobodo.
To ne pomeni, da morajo pri sedemnajstih razumeti obrestne mere in davčno optimizacijo. Pomeni le, da jim damo osnovo: kako ravnati z denarjem, kako ga upravljati, kako razmišljati dolgoročno.
Če ne bomo tega naredili mi, jim bo svet to razložil sam — a po precej višji ceni.
Bi želeli vedeti več. Preverite tudi serijo epizod o finančni vzgoji otrok.
1. Finančna vzgoja: Uvod v 4 lekcije za starše in otroke brez cenzure (1.del)
2. Starši, finančna vzgoja se začne s pogledom v ogledalo (2. del)
3. Od buhtljev do virtualnih valut, kako se o financah učiti z igro (3. del)
4. Od žepnine do malega bogastva. Kako z otrokom oziroma za otroka upravljati denar (4. del)
5. Pogovor s 15-letnim sinom Markom o denarju (5. del)
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
