Znanje, Borza, Davki, Novice
Top 100 dividendnih delnic: v katerih panogah delujejo, kako je z davki, kje so pasti
15.04.2026
-
Čas branja: 12 minut
Kar 86 odstotkov vseh bančnih vlog gospodinjstev predstavljajo nevezane vloge na vpogled, kažejo zadnji podatki Banke Slovenije, objavljeni v poročilu o finančni stabilnosti. Celotne vloge gospodinjstev znašajo 28,5 milijarde evrov, kar pomeni, da je 24,5 milijarde evrov tako imenovanih avista vlog. Poleg kopičenja denarja na bančnih računih se očitno kopiči tudi gotovina. “V NLB upravljamo približno 70 odstotkov slovenske gotovine in njen obseg v absolutnem znesku narašča,” je na Linkedinu zapisal prvi mož banke Blaž Brodnjak. To potrjujejo tudi podatki centralne banke, saj so se bankovci v obtoku v zadnjem petletnem obdobju povečali za dobrih 17 odstotkov na 7,225 milijarde evrov.
“Slovenija je na 2. mestu v EU po deležu plačil na prodajnih mestih v gotovini, pred nami je le Malta,” še opozarja Brodnjak. Ob tem še dodaja, da so “vloge na bankah, vsaj do 100.000 evrov na banko, kljub vsemu bistveno varnejše kot držanje premoženja v gotovini, ki jo lahko izgubimo, zgori, pozabimo, kam smo jo skrili, nam jo ukradejo”.
Brodnjak ob tem izpostavi tudi svojo tezo, češ da po prehodu ravnovesne točke pri obdavčevanju dela, ljudje v vseh vrstah dejavnosti, še zlasti v lokalnih storitvenih vse večji del poslovanja prenašajo izven davčnega zajema. “Večja podjetja z mednarodno dejavnostjo selijo aktivnosti in sedeže ter se davčno optimirajo v tujini, majhna lokalna pa doma. V nekaj letih nam bo to brutalno eksplodiralo v obraz.”
Številke razkrijejo, da je velika večina naših prihrankov shranjena v obliki, ki je sicer likvidna in dostopna, a izpostavljena popolni eroziji kupne moči ob inflaciji.
Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti poudarja, da je bil priliv denarnih sredstev na račune gospodinjstev že v prvi polovici leta 2025 večji kot v celotnem lanskem letu. Obseg vlog se je povečal za 1,1 milijarde evrov, kar potrjuje, da gospodinjstva denar aktivno kopičijo, ne pa porabljajo ali investicijsko usmerjajo.
Rast plač in nizka zasebna potrošnja sta k temu dodatno prispevali, deloma pa tudi sezonska izplačila, kot so regresi. Izstopa le marec, ko se je del varčevalcev odločil del sredstev preusmeriti v državno obveznico za državljane, toda tudi ta odliv je bil manjši od enega odstotka vseh vlog, so zapisali.
V Banki Slovenije poudarjajo, da bodo marca 2026 posamezniki lahko odprli individualni naložbeni račun, ki jim bo omogočal upravljanje naložb različnih finančnih instrumentov na enem mestu. Prednosti, ki jih prinaša ta račun, bodo verjetno dodatna spodbuda varčevalcem, da razmislijo o alternativnih oblikah varčevanja.
“Spremljanje varčevalnih navad in ustrezno prilagajanje ponudbe konkurenčnim ponudnikom finančnih storitev ostaja torej pomembno za ohranjanje stabilnosti vlog tudi v prihodnje,” so še zapisali.
Dinamika prihrankov ni enotna, tako kot tudi ti niso enakomerno porazdeljeni po bančnih računih. Najbolj so denarna sredstva na računih povečali premožnejši komitenti, torej takšni, ki imajo več kot 100 tisočakov na bančnem računu. Konec leta 2024 je 1,7 odstotka varčevalcev razpolagalo z okoli četrtino vseh bančnih vlog, kar je približno 6,9 milijarde evrov, piše Banka Slovenije.
Rast bančnih prihrankov v zadnjih štirih letih ni bila posledica množičnega varčevanja, temveč rasti prihrankov najpremožnejših. To prikazuje primerjava vlog med leti 2020 in 2024. Največja sprememba je prav pri večjih vrednostnih razredih, in sicer se je delež vlog v razredu od 50.000 do 100.000 evrov v celotnih vlogah povečal iz 23,4 odstotka na 24,8 odstotka. Najizraziteje pa je zrasel delež vlog v vrednosti nad 100.000 evrov, in sicer iz 22,8 odstotka na 25,2 odstotka vseh vlog. To pomeni, da najpremožnejši varčevalci povečujejo svoje stanje vlog hitreje kot ostali, pridobivajo vse večji delež v celotnih bančnih vlogah in dejansko vse bolj krojijo dinamiko rasti vlog v zadnjih letih.
Tri četrtine vseh komitentov bank ima sicer manj kot 10.000 evrov na računu.
Ob tem Banka Slovenije opozarja, da so zaradi upada depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih gospodinjstva še manj motivirana za vezavo prihrankov, kar se je izrazilo v nadaljnjem zmanjšanju dolgoročno vezanih vlog. Vloge ostajajo nevezane ali vezane za kratek rok, banke pa zbrana sredstva usmerjajo v dolgoročne obveznice in posojila. Zaradi tega se je vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti bank povečala na približno pet let, najvišjo raven po letu 2013.
»Vloge na bankah so, vsaj do 100.000 evrov na banko, kljub vsemu bistveno varnejše kot držanje premoženja v gotovini, ki jo lahko izgubimo, zgori, pozabimo, kam smo jo skrili, nam jo ukradejo,” opozarja Blaž Brodnjak, ki omenjeno izpostavlja izključno zato, da postavi v perspektivo visok delež vlog. “Slovenija je namreč na kar težko verjetnem drugem mestu v EU po deležu plačil na prodajnih mestih v gotovini, pred nami je le Malta,” pravi Brodnjak, predsednik uprave NLB.
Po deležu neobrestovanega denarja, ki ga “kopičimo na bankah, smo namreč prvaki v evrskem območju, ugotavlja Banka Slovenije. Za primerjavo: povprečje evrskega območja je okoli 50 odstotkov. V Nemčiji približno 48 odstotkov, na Nizozemskem, ki je repu lestvice pa le 32 odstotkov.
Slovenija ima visoko stopnjo varčevanja, veliko prihrankov. Toda to premoženje ni vključeno v produktiven proces plemenitenja. Ne ustvarja donosov za imetnike, ne povečuje njihove blaginje in ne gradi prihodnosti. Tudi banke ga niso v celoti sposobne posredovati naprej, zato ga ponovno kopičijo na računih pri centralni banki, vendar vseeno prejmejo obresti, ki se jim vi odrečete. Denar na računu samo obstaja. In ko premoženje samo obstaja, se njegova vrednost v času zmanjšuje, ne samo zaradi inflacije, ampak tudi zaradi stroškov povezanih z imetništvom računa.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
