Borza, Novice
INR: odprtih že 750 računov. Koliko Slovencev sploh ima trgovalni račun?
11.03.2026
-
Čas branja: 3 minute
Cena zlata se ta hip giblje pri rekordnih 3.200 evrov za 31,1-gramsko unčo. Letos je ta plemenita kovina pridobila 24 odstotkov. Zakaj cena raste? Kako kupiti zlato, in kakšne so pasti? Koliko zlata imeti v portfelju?
Povpraševanje po zlatu prihaja z vseh strani – centralne banke, še zlasti držav v razvoju intenzivno povečujejo svoje rezerve, saj želijo zmanjšati odvisnost od dolarja in razpršiti tveganja, institucionalni vlagatelji iščejo zaščito pred povišano inflacijo, mali vlagatelji pa zlato še vedno vidijo kot klasično zatočišče v času povečane negotovosti. Kombinacija inflacijskih strahov, geopolitičnih napetosti in bojazni pred dedolarizacijo je poskrbela, da je cena plemenite kovine znova v ospredju finančnih trgov.
Nakup zlata na prvi pogled deluje enostaven, a skriva številne pasti, ki lahko dolgoročno zmanjšajo donosnost te plemenite kovine. Večina malih vlagateljev se najpogosteje odloča za nakup fizičnega zlata pri trgovcih, ki ponujajo plemenite kovine. Tu je treba poudariti, da so razlike med nakupno in prodajno ceno med trgovci lahko občutne.
Hiter pregled po spletnih straneh slovenskih ponudnikov pokaže, da lahko te razlike znašajo štiri ali celo več kot štiri odstotke. To pomeni, da vlagatelj že ob vstopu/nakupu izgublja del vrednosti. Pri trgovcih torej kupujemo dražje zlato, kot znaša cena na borzi. Trgovci v prodajno ceno vključijo poleg borzne cene zlata še svoje pribitke: stroške transporta, zavarovanja, pakiranja, certificiranja in lastne marže. Ravno visoki pribitki lahko precej znižajo donosnost naložbe.
Enako velja, ob prodaji, kjer nam trgovec ponudi nižjo ceno, kot znaša na borzi. Prav zato je ob vstopu na trg zlata nujno spremljati razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami.
Poleg tega je pomembno upoštevati še stroški shranjevanja in zavarovanja. Če zlato hranimo doma, obstaja tveganje kraje, če ga damo v sef, pa nastanejo dodatni stroški, ki jih je treba upoštevati pri izračunu donosnosti.
Omenimo tudi, da cene kovin, torej tudi zlata, spremljajo tudi nepridipravi, ki ob rekordnih cenah povečajo svoje aktivnosti. Nedavno je policija opozorila, da vlomilci z detektorji kovin vlamljajo v domove s ciljem kraje vrednih kovin, kot sta zlato in srebro.
Poleg stroškov, pa pomembno izpostaviti tudi tveganje likvidnost. Prodaja večjih količin zlata ni vedno preprosta, trgovci pa odkupujejo zlato po nižji ceni od tržne.
Glede na to, da so z imetništvom zlata povezani tako višji stroški kot tveganja kraje zaradi neustreznega shranjevanja, se ponujajo tudi alternative. Do fizičnega zlata lahko pridemo tudi preko platform, kot je BullionVault, ki ponuja možnost nakupa fizičnega zlata, shranjenega v sefih v New Yorku, Hongkongu, Zürichu. Razlika med nakupno in prodajo ceno je minimalna, res pa je, da v tem primeru imetnik zlata tega nima na dosegu rok.
Tudi v tem primeru so prisotna tveganja, in sicer je varnost naše naložbe odvisna od varnosti in delovanja platforme. Poleg tega ni 100-odstotne lastniške pravice v fizični obliki, kar pomeni, da nimamo takojšnjega dostopa do zlata. Takšne platforme tudi zaračunajo stroške hranjena, ki lahko znašajo do 0,12 odstotka letne provizije in mesečno pristojbino. Pri manjših količinah lahko ti stroški zmanjšajo donosnost naložbe.
Omenimo še, da naložbeno zlato v EU ni obdavčeno z DDV, prav tako niso obdavčeni dobički od prodaje zlata.
Zlato samo po sebi ne prinaša nobenega donosa v obliki dividend ali obresti. Edini razlog za nakup je pričakovanje rasti cene, kar pomeni, da vlagatelj v celoti prevzame tveganje gibanja trga. Prav tako so nevarne napovedi o prihodnjih rekordih. Denimo Goldman Sachs je v zadnjih analizah ocenil, da bi se cena do leta 2026 lahko povzpela celo do pet tisoč dolarjev za trojansko unčo. Deutsche Bank je svojo napoved za leto 2026 dvignila na štiri tisoč dolarjev.
Ko banke in analitiki napovedujejo ceno pet tisoč dolarjev za unčo, gre za scenarije, ne za gotovost. Trg se lahko razvije povsem drugače, kot predvidevajo modeli.
Čeprav je glavni motiv vlagateljev v zlato, imeti pri sebi zlato ploščico, pa seveda obstajajo tudi alternative za vlagatelje, ki želijo staviti na rast cene zlata brez fizičnega imetništva. Ti lahko izberejo kotirajoče sklade (ETF), ki sledijo ceni zlata. A vlagatelj v tem primeru ne kupi dejanske kovine, temveč finančni instrument, ki je lahko relativno cenovno ugoden in tudi precej likviden.
V tem primeru ne smemo spregledati davčne politike, saj so kapitalski dobički obdavčeni, glede na dobo imetništva tega instrumenta. Vlagatelj je torej prost plačila davka šele po 15 letih imetništva.
Na spletni strani justETF.com smo našli 26 tovrstnih ETF-ov. V tabeli izpostavljamo prve tri, ki so po velikosti največji in stroškovno tudi najbolj ugodni.
Kotirajoči sklad, ki sledi ceni zlata (ETF) | Vrednost sredstev v upravljanju (v mio EUR) | Celotni stroški (v %) | Letošnja donosnost (v %) |
| iShares Physical Gold ETC | 24,213 | 0.12% | 35.36% |
| Invesco Physical Gold A | 22,095 | 0.12% | 35.37% |
| Xetra-Gold | 17,95 | 0.00% | 35.73% |
Mnenja o tem, koliko zlata naj ima posameznik v portfelju, so različna. Pravilo palca pravi, da med pet in deset odstotkov, a dejanski delež je odvisen od posameznikove strategije in tolerance do tveganja.
Opomba: Video je bil posnet marca 2025, a ne glede na to, so pravila investiranja v zlato, zimzelena
Zlato torej ostaja privlačno kot zaščita in diverzifikacija portfelja, a ne more nadomestiti drugih naložbenih razredov, ki ustvarjajo tok prihodkov. Delež, ki ga posameznik nameni zlatu, mora biti dovolj velik, da ima zaščitni učinek, a hkrati dovolj majhen, da ne izrine bolj donosnih naložb.
Zlato je v zadnjih desetletjih dokazalo, da zna v času krize ponuditi zavetje. Vendar prav tako vztrajno dokazuje, da samo po sebi ni pot do dolgoročne rasti premoženja.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
