Zlata vročica: kako kupiti zlato in na kaj paziti
Cena zlata je na rekordu, prav tako tudi zanimanje med Slovenci. Pasti pri nakupu fizičnega zlata je kar nekaj. Poiskali smo jih.
Cena zlata je prebila zgodovinsko raven pri 4.400 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, srebro se je nevarno približalo 70 dolarjem, platina pa je prvič po letu 2008 presegla 2.000 dolarjev. Zakaj cene plemenitih kovin naraščajo in na kaj mora biti pozoren vlagatelj?
Cena zlata je pri 4.400 dolarjev za trojansko unčo prebila novo zgodovinsko raven. Kaj poganja ceno v rekordne višave? Kombinacija različnih dejavnikov, in sicer pričakovanja nižjih obrestnih mer v ZDA, stopnjevanje geopolitičnih napetosti in vse bolj očitnega zaupanja v fiat valute in državne obveznice. Zlato je letos pridobilo približno 70 odstotkov vrednosti in sodi med najuspešnejše naložbene razrede.
Cena zlata je presegla 4.400 dolarjev za unčo in s tem potrdila, da trg ne kupuje več zgolj zaščite pred inflacijo, temveč zavarovanje pred sistemskimi tveganji. Trgovalec Tilen Šarlah je denimo na dogodku Money-How Live, kjer so se spopadli biki in medvedi povedal, da ne gre več za klasičen špekulativni cikel, temveč za strukturno spremembo na strani povpraševanja. Ključni igralci niso mali vlagatelji ali hedge skladi, temveč centralne banke.
“Centralne banke danes kupujejo približno tisoč ton zlata na leto. In to ne zato, da bi ga prodajale čez leto ali dve, temveč za desetletja. Cena zanje ni ključna – kupujejo zaporedno, sistematično, zaradi neodvisnosti in geopolitične varnosti,” je poudaril Šarlah.
Vlagatelji stavijo, da bo ameriška centralna banka v letu 2026 obrestne mere znižala vsaj dvakrat, kar daje veter v jadra kovinam, ki ne prinašajo obresti ali dividend, za razliko od obveznic in delnic. K rasti je dodatno prispevala politična retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki odkrito pritiska na neodvisnost ameriške centralne banke Fed. Hkrati se ponovno povečujejo geopolitične napetosti. Rusija in Ukrajina se ta hip v ZDA dogovarjata o vsebini dogovora, ki bi pripeljal do premierja, še vedno je vroče žarišče v Gazi, zaostruje pa se tudi dogajanje med ZDA in Venezuelo, saj so ZDA okrepile naftno blokado Venezuele.
Šarlah pravi, da ima današnje dogajanje na trgu zlata v primerjavi z letoma 1980 in 2011, ko sta bila vrhova zlata in srebra zgrajena predvsem na špekulativnem optimizmu in finančnem vzvodu, drugačno ozadje – vse manj zaupanja v dolar, iskanje nevtralnih rezerv in dolgoročno sidranje vrednosti.
Prisoten je namreč strah, da bodo naraščajoči dolgovi in politični pritiski dolgoročno razjedli vrednost valut in obveznic. V tem kontekstu zlato znova prevzema vlogo denarnega sidra.
Banke, kot je Goldman Sachs Group, v osnovnem scenariju za leto 2026 omenjajo, da se cena zlata utegne povečati na okoli 4.900 dolarjev za unčo.
Oktobra letos pa je tudi Jamie Dimon, prvi mož iz JP Morgan, ki ni podpornik zlata, povedal, da je to plemenito kovino zdaj smiselno vključiti v portfelj. “V takšnem okolju bi lahko zlahka cena zlata dosegla 5.000 ali 10.000 dolarjev za unčo,” je dejal. JP Morgan Global Research sicer napoveduje, da bo cena zlata do konca leta 2026 poskočila na 5.055 dolarjev, do konca leta 2027 pa na 5.400 dolarjev za trojansko unčo.
Zgodovina pa kaže, da se analitiki lahko zmotijo, zato ne smemo pozabiti da obdobja rekordnih cen zlata pogosto spremljajo dolga in psihološko zahtevna obdobja stagnacije.
Če je zlato tako imenovana “monetarna kovina”, je srebro po Šarlahovih besedah industrijsko srce tega cikla. Ključna razlika je strukturni primanjkljaj ponudbe.
Cena srebra – zlata za reveže, kot mu pravijo – je letos sledila ceni zlata, vendar z večjo nihajnostjo. Cena se je povzpela tik pod 70 dolarjev za trojansko unčo, kar je zgodovinski rekord. Del rasti poganjajo špekulativni tokovi, del pa zelo konkretni logistični izzivi.
“Srebro je že četrto leto zapored v deficitu. Porabimo ga več, kot ga lahko proizvedemo. Poleg tega se srebro večinoma ne koplje samostojno, ampak kot stranski produkt drugih kovin. To pomeni, da se ponudba ne more hitro prilagoditi višjim cenam,” je dejal.
Elektrifikacija, sončne celice, električna vozila in energetska infrastruktura ustvarjajo trajno povpraševanje, ki ga trg za zdaj ne zmore pokriti. Zato cena srebra pogosto zaostaja za ceno zlata, nato pa ga v poznejši fazi cikla dohiti z večjo volatilnostjo in večjimi nihanji. Vlagatelji se morajo zavedati, da so cenovni popravki pri srebru praviloma hitrejši in globlji kot pri zlatu.
Prav ta industrijska narava pa pomeni, da je srebro v recesijah praviloma bistveno bolj izpostavljeno padcem kot zlato.
Kaj se bo dogajalo s ceno v 2026? Analitiki Citigroup menijo, da bo cena srebra še naprej presegala ceno zlata in bo do konca leta 2027 preseglo 70 dolarjev za trojansko unčo. Nekateri analitiki menijo, da bo cena leta 2026 dosegla 100 dolarjev.
Najbolj presenetljiv preobrat leta prihaja pri platini. Cena je prvič po letu 2008 prebila mejo 2.000 dolarjev za unčo, letošnja rast pa presega 130 odstotkov, je poročal Bloomberg.
Platina je dolgo veljala za zapostavljeno kovino, ujeto med upad povpraševanja v avtomobilski industriji in konkurenco paladija. A leto 2025 kaže, kako hitro se lahko ravnotežje obrne, ko se logistika zategne in investitorji znova odkrijejo omejeno ponudbo.
Za razliko od zlata in srebra platina nima izrazite monetarne vloge, zato je njen vzpon bolj stava na ciklično zategovanje ponudbe kot na makro strahove.
Poznavalec kapitalskih trgov Andraž Grahek, ki je zavzel v spopadu bikov in medvedov vlogo medveda, je razpravo postavil v širši portfeljski kontekst. Ni zanikal pomena zlata, je pa opozoril na njegovo osnovno slabost: zlato ne ustvarja denarnega toka, torej obresti ali dividend.
“Zlato je neproduktiven kapital. Ne prinaša obresti, ima stroške skladiščenja in zavarovanja. Njegova vrednost je v rasti cene – če ta zastane, je donos realno negativen,” je poudaril Grahek.
Po njegovem mnenju se mega cikli zlata pogosto rojevajo v obdobjih šibkosti delniških trgov ali večjih makro pretresov. Ko se zaupanje v produktivni kapital vrne, zlato izgubi del privlačnosti. Zato vidi zlato predvsem kot taktično in portfeljsko zavarovanje, ne pa kot temeljno dolgoročno naložbo, ki bi nadomestila delnice ali realna sredstva. Grahek pravi, da bi morali imeti v portfelju največ do 10 odstotkov zlata, pa še to tisti vlagatelji, ki želijo večjo razpršenost med različnimi naložbenimi razredi.
Za dolgoročnega vlagatelja je vse skupaj opomnik o vlogi diverzifikacije. Zlato ostaja kot orodje zaščite pred negotovostmi, srebro je bolj tvegano, a potencialno donosna satelitska naložba, platina pa primer, kako hitro lahko pozabljeni trg znova postane vroč. Skupaj pa tvorijo barometer nezaupanja v obstoječi finančni red.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
