Zlato nad 5.000 dolarjev: 7 razlogov za rast cene
Cena srebra je petek upadla za približno 31 odstotkov, njegova cena se je z več kot 114 dolarjev za 31,1-gramsko unčo znižala na okoli 78,29 dolarja. Cena se je potem ustavila pri 85 dolarjih. Zlato, ki je v tednih pred tem preseglo zgodovinske vrhove, je v enem trgovalnem dnevu izgubilo približno 11 odstotkov vrednosti, terminske pogodbe pa so zdrsnile na okoli 4.713 dolarjev za unčo, kar pomeni največji enodnevni padec v absolutnem znesku po letu 1980. Cena se je potem ustavila pri 4.893 dolarjih. Zakaj je bil popravek tako hiter in globok?
Cene zlata in srebra so začele upadati v trenutku, ko so se pojavila poročila, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump za naslednika Jeroma Powlla na čelu ameriške centralne banke (Federal Reserve) imenoval Kevina Warsha. Warsh v očeh javnosti velja za bolj restriktivnega kandidata, pretežno “hawkish” centralnega bankirja, ki daje poudarek nadzoru nad povišano inflacijo in kredibilnosti ameriške valute, kot pa agresivnemu zniževanju obrestnih mer, kot si je to želela politika Bele hiše.
Pričakovanje agresivnega zniževanja obrestnih mer je bilo v zadnjih mesecih eno ključnih goriv rasti cen plemenitih kovin. Tako imenovani debasement trade je temeljil na predpostavki, da bodo visoki fiskalni primanjkljaji, politični pritiski na centralno banko in monetarna ekspanzija dolgoročno razvrednotili dolar in druge fiat valute.
“Veliko teh skokov na surovinah ni fundamentalnih. Gre za kombinacijo geopolitike, valut in pričakovanj, ki se lahko zelo hitro obrnejo,” je v podkastu Money-How izpostavil Simon Skubin iz Optimtraderja. Ko je na trg prišla novica o izboru prvega moža Feda, je ameriški dolar zabeležil najmočnejšo rast v zadnjih mesecih, saj je indeks dolarja (DXY), ki meri dolar v primerjavi s košarico svetovnih valut, poskočil za odstotek, zahtevani donosi na ameriške državne obveznice pa so se okrepili. To je zmanjšalo relativno privlačnost zlata in srebra, vlagatelje pa spodbudilo k preusmeritvi kapitala v instrumente, ki prinašajo denarni tok, kot so obresti in dividende.
Zelo veliko vlogo je v zadnji korekciji odigrala struktura pozicij na trgu, kjer je velik delež kapitala predstavljal kratkoročni vzvod in tako imenovani “fast money”. To je kapital, ki išče hitre dobičke in zelo hitro reagira na spremembe pričakovanj. Nikola Maljković iz OptimTraderja je v podkastu Money-How opozoril, da so poleg špekulantov na trgu prisotni tudi neelastični kupci, kot so centralne banke in nekateri veliki institucionalni subjekti, ki kupujejo zlato ne glede na ceno. To je ustvarilo iluzijo neskončne rasti.
Ko so se pričakovanja glede monetarne politike obrnila, so se začele špekulativne dolge pozicije zapirati, pri čemer je nizka likvidnost le še stopnjevala padec cene. Analitiki iz BullionVault, ki jih navaja The Wall Street Journal, so opozorili, da ne gre zgolj za maloprodajno manijo, temveč za sistemski premik, ki se je odrazil tudi na cenah drugih surovin. “V 20 letih na trgu še nisem videl česa takega,” je za Wall Street Journal dejal Adrian Ash iz BullionVaulta. Po njegovih besedah je trg postal tako plitev, da že relativno majhen šok sproži verižno reakcijo likvidacij.
Skubin je ob tem opozoril še na nevarno miselnost “tokrat je drugače”, ki vlagatelje pogosto pahne v lovljenje rasti prav v trenutku, ko je razmerje med tveganjem in donosom najslabše.
Trenutno dogajanje na trgu plemenitih kovin znova odprajo vprašanje, kako sploh vanje vlagati. Katera so tveganja, ki jih vlagatelji, sploh v razgretem okolju pogosto spregledajo, naštevata Simon Skubin in Nikola Maljković iz Optimraderja v podkastu Money-How:
Psihologija tajminga: Maljković je opozoril, da je tajming pri plemenitih kovinah izjemno zahrbten. Vlagatelji pogosto vstopajo tik pred vrhom, ko prevladuje občutek, da je rast neustavljiva, nato pa ob prvem večjem padcu podležejo paniki.
Likvidnost in oblika naložbe: Maljković zagovarja uporabo ETF-jev zaradi večje likvidnosti in preglednosti. Po njegovem mnenju fizično zlato, shranjeno v sefih v Švici ali New Yorku, ekonomsko ni bistveno drugačno od ETF-ja.
Stroškovni udarec: Kupci morajo biti pozorni na velike razlike med nakupno in prodajno ceno pri fizičnem zlatu in srebru, pri slednjem morajo pri nakupu upoštevati še 22-odstotni DDV. To pomeni, da mora cena srebra zrasti za skoraj četrtino, še preden vlagatelj sploh pride na izhodišče.
Zadnji popravek cene zlata in srebra ne pomeni, da so dolgoročni razlogi za obstoj rasti cene zlata in srebra izginili. Geopolitična tveganja, visoka zadolženost držav in vloga centralnih bank ostajajo pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na cene plemenitih kovin. Je pa dogodek pokazal, kako občutljiv je trg plemenitih kovin na spremembo pričakovanj in na prekomerno enosmerne stave.
Skubin kljub temu meni, da ima zlato še vedno mesto v portfelju kot diverzifikator, vendar izključno z dolgoročnim horizontom. Po njegovem mnenju naj bi delež znašal do 20 odstotkov, a ob časovnem okviru 10 do 20 let, ne kot kratkoročna špekulacija.
Strategija vlaganja v plemenite kovine lahko postane nevarna, ko temelji zgolj na aktualnih novicah in prevladujočem razpoloženju. Kot poudarja Maljković, se valutni premiki in kratkoročni padci na dolgi rok pogosto izravnajo, a le za tiste, ki razumejo hrup trga in mu ne sledijo impulzivno.
Ta popravek je še en opomnik, da tudi naložbe, ki veljajo za varne, niso imune na likvidnostne šoke, psihologijo množice in nenadne preobrate v monetarni politiki.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
