(komentar) Marja v letu dni dosegla 60-odstotni donos. Kakšen je njen recept?
O senzacionalizmu in ustvarjanju donosov.
Zadnje tri tedne zapiram delniške pozicije. Nazadnje sem prodala del delnic Nvidie in Googla. Delnice Appla, Microsofta in Amazona za zdaj še puščam v portfelju, prav tako tudi delniške ETF-e.
Verjetno se sprašujete: me je zagrabila panika? Pričakujem zlom? Sem prodala prezgodaj? Ali bi morali prodati tudi vi?
Najprej – nimam kristalne krogle in ne znam napovedati prihodnosti. Tudi največji investicijski guruji ali upravljavci premoženja tega ne vedo. Čeprav so v zadnjem času medvedi vse glasnejši. Na koncu ni pomembno, kdo kaj napoveduje. Odločitve vedno sprejemaš sam.
Vlagatelji pogosto veliko lažje prenesemo izgubo kot občutek, da smo prodali prezgodaj. Prav zato je unovčevanje dobičkov ena najtežjih investicijskih odločitev.
Dodatno branje
Začetnikom načeloma priporočam košarice delnic, torej kotirajoče ETF-e. Ti imajo v portfelju drugačno vlogo kot posamezne delnice. Njihova naloga je dolgoročno slediti svetovnemu gospodarstvu in to nalogo opravljajo neodvisno od tega, kaj se dogaja ta teden ali ta mesec. ETF-i ostajajo jedro mojega portfelja.
ETF-je kupujem redno in mesečnih nakupov ne bom prekinila. Če bodo trgi močneje padli, bom nakupe povečevala. Pri ETF-jih čas na trgu ostaja pomembnejši od ugibanja o najboljšem trenutku za nakup.
Pri posameznih delnicah pa je zgodba drugačna. Če ena delnica zraste bistveno hitreje od ostalih in to v zelo kratkem času, začne pomembno določati gibanje celotnega portfelja. Pri meni sta to delnici Nvidie in Googla, ki sta v zadnjih letih ustvarila izjemne donose in posledično sta postala nesorazmerno velik del portfelja.
Po moji oceni razmerje med tveganjem in potencialnim donosom ni več tako ugodno, kot je bilo takrat, ko sem delnici kupovala.
Zato sem zmanjšala izpostavljenost do mere, ki mi omogoča bolj uravnotežen portfelj. To odločitev bi morala sprejeti že pred časom, a sem odlašala. Še vedno te delnice ostajajo del mojega portfelja.
Davke optimiziram pri ETF-jih, pri delnicah pa si dopuščam večjo fleksibilnost, saj so tudi potencialni donosi višji in posamezne delnice lahko v enem letu ustvarijo donose, ki jih ETF-i včasih ne dosežejo niti v desetletju.
Davki sami po sebi ne bi smeli odločati o investicijskih odločitvah. Če je edini razlog, da delnice ne prodate, davek, potem davčna zakonodaja upravlja vaš portfelj namesto vas.
Ali me skrbi oddaja davčne napovedi? Ne, saj imam davčnega asistenta Taxistenta 🙂
To je verjetno tudi vprašanje, ki se marsikomu od vas poraja. Denarja ne bom porabila za nakup novega avtomobila ali nepremičnine. Iskreno – spremljam tudi nepremičninski trg, tako poslovne kot stanovanjske nepremičnine. Če se pojavi dobra naložbena priložnost, jo bom seveda preučila.
Verjamem, da se bodo v prihodnjih tednih ali mesecih pojavile zanimive nakupne priložnosti v različnih naložbenih razredih. Do takrat pa, kot rečeno, moji mesečni nakupi ETF-jev ostajajo nespremenjeni.
Pred časom mi je kolega smrtno resno rekel, da je njegov največji izziv unovčevanje dobičkov po obdobju neverjetne rasti. Postaneš pohlepen in se sprašuješ: “Kaj pa, če bo šlo še višje?”
Spomnim se, kako sem pred leti prodala delnico Tesle po več kot 200-odstotnem donosu. Bila sem zadovoljna z ustvarjenim izkupičkom. Delnica pa je še naprej neutrudno pridobivala vrednost. Lahko bi rekli, da sem zamudila del nadaljnje rasti. Lahko pa rečemo, da sem pobrala dobiček z mize in ga investirala v druge naložbe, ki so od takrat prav tako ustvarile več kot 100-odstotne kumulativne donose. Poleg tega sem spala mirneje.
Takrat se mi je zdelo, da sem prodala prezgodaj. Danes se mi zdi pomembneje, da sem ravnala skladno s svojo strategijo.
Vedno znova se sprašujem, zakaj se tako bojimo unovčevati dobičke. Pregovor pravi: “Nobody ever went broke taking a profit.” Torej, nihče ni obubožal zaradi unovčevanja dobičkov. Pregovor ni investicijsko pravilo, dobro pa opiše miselnost, da realizacija dobička ne pomeni neuspeha.
Ne. Vsaj ne le zato, ker sem to storila jaz.
Vsak portfelj je drugačen. Nekdo je Nvidio kupil pred tremi meseci, jaz sem jo kupovala pred leti. Nekdo ima v njej nekaj odstotkov portfelja, jaz sem imela precej več. Nekdo investira za nakup stanovanja čez pet let, drugi za pokojnino čez trideset let.
Enaka odločitev zato ni nujno pravilna za dva različna vlagatelja.
Odločitev sem sprejela. Morda se bo izkazala za odlično, morda pa sem kakšno delnico prodala prezgodaj. Tega danes ne ve nihče. Svoje strategije ne gradim na napovedovanju prihodnosti ali na naslovnicah časopisov (bog ne daj). Gradim jo na upravljanju tveganja.
Z nekoliko bolj uravnoteženim portfeljem in nekaj gotovine bom mirneje spala. Če se bodo pojavile dobre priložnosti, bom pripravljena. Če se ne bodo, bom še vedno zadovoljna z naložbami, ki jih imam. To je zame pomembnejše od tega, ali bom ujela še zadnjih pet ali deset odstotkov morebitne rasti.
Ni pomembno, ali imate Nvidio, Krko ali globalni ETF. Slej ko prej se bo vsak vlagatelj znašel pred isto dilemo: kdaj je dovolj? Kdaj je smiselno pobrati del dobička in kdaj je bolje vztrajati? Odgovor ni univerzalen, je pa to vprašanje precej pomembnejše od iskanja naslednje “vroče” delnice.
Investiranje ni tekmovanje v tem, kdo bo ujel vrh. Je proces sprejemanja odločitev, s katerimi lahko mirno živite tudi takrat, ko se izkaže, da niso bile popolne.
Največja napaka pri investiranju ni prezgodnja prodaja, temveč, da svojo strategijo slepo prilagodimo odločitvam drugih vlagateljev.
To je vprašanje, ki sem ga v zadnjem času največkrat dobila.
Kmalu objavimo epizodo na to temo. Spremljajte nas in naročite se na podkast Money-How na vaši najljubši podkast platformi ali na Youtube Marja Milič.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
