Strategija kupi in drži: ali to res deluje?
Kako se obnese strategija kupi in drži na dolgi rok na konkretnih primerih? Kakšne so glavne razlike med strategijo kupi in drži (HODL) na kripto in borznem trgu?
December je čas brutalne iskrenosti. Ne zaradi novoletnih zaobljub, ampak zato, ker je trg letos deloval kot lakmusov papir psihologije vlagateljev. Nihanja, FOMO, rekordi, popravki, prehitre rotacije med sektorji in nenavadna kombinacija evforije glede delnic podjetij dejavnih na področju umetne inteligence, zlata in kripta ter na drugi strani previdnosti glede naložb na obvezniškem trgu so razgalili, kako disciplinirani (ali nedisciplinirani) smo bili v resnici.
Zdaj, ko se leto izteka, je pravi trenutek, da si zastavimo vprašanje, ki ga večina vlagateljev raje preskoči: ali sem letos res investiral tako, kot sem si obljubil lanskega decembra?
Legendarni investitor Benjamin Graham, oče value investiranja in mentor Warrenu Buffettu, dedku dolgoročnega investiranja, je že pred desetletji zapisal misel, ki v tem času zveni skoraj provokativno: “Največja težava investitorja – in verjetno tudi njegov največji sovražnik – je on sam.”
Če odmislimo leporečje, je bilo leto 2025 vse prej kot mirno. Že januarja je kitajski razvijalec velikih jezikovnih modelov DeepSeek razkril, da uporablja cenejše čipe od Nvidijinih. Rezultat? Delnica Nvidie je upadla za skoraj 11 odstotkov, kar je pomenilo, da je v nekaj urah izpuhtelo 600 milijard dolarjev tržne vrednosti. Potem so prišle Trumpove carine – 2. aprila, na tako imenovani dan osvoboditve. V negativni seriji, ki je sledila tovrstni “osvoboditvi”, je vrednost delniškega indeksa S&P 500 zdrsnila za 19 odstotkov.
Izkazalo se je, da bil strah vlagateljev pred učinkom carin v resnici idealna priložnost za dodajanje tveganih naložb. Leto rekordov se je nadaljevalo: zlato je prebilo mejo 4.000 dolarjev za unčo, bitcoin je dosegel 126 tisočakov, Nvidia je postala najvrednejše podjetje na svetu, slovenski SBITOP pa je bil najbolj donosen indeks globalno.
Vse leto smo lovili priložnosti. Pozabili smo na strategije. Nekateri so prvič vstopili na borzo, drugi so se ujeli v prehitre rotacije iz tehnoloških delnic v druge sektorje ali celo denar. Pri vsem skupaj pa je marsikdo pozabil, da je investiranje maraton, ne sprint – in da največjo bolečino povzroči prav potreba po disciplini. Kot je opozoril Peter Lynch, eden najbolj znanih upravljavcev v zgodovini, ki je bil dolga leta za krmilom Fidelityjevega sklada Magellan: “Vlagatelj največ izgubi, ko poskuša uganiti naslednji premik trga.”
Analizirali smo več kot 150 let mesečnih podatkov za gibanje vrednosti ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki jih pripravlja ameriški profesor Robert J. Schiller, Nobelov nagrajenec in oče ciklično prilagojenega razmerja med tečaji delnic in dobičkom na delnico.
Povprečna zgodovinska rast tečajev delnic ameriških družb, vključenih v omenjeni indeks, je v mesecu decembru znašala 0,38 odstotka, kar je nekoliko manj od mesečnega povprečja za celotno opazovano obdobje, ki je znašalo 0,48 odstotka.
Ogledali smo si tudi povprečja po ostalih mesecih in statistično gledano je bil najslabši mesec v zgodovini oktober. Gre tudi za edini mesec, ki ima “statistično negativno bilanco”, saj je povprečni oktober prinesel zmanjšanje vrednosti indeksa za 0,32 odstotka.
Na drugi strani je z naskokom najbolj pozitiven, pa tudi stabilen mesec januar, saj je v povprečju vlagatelje razveselil s kar 1,49-odstotno donosnostjo.
Še več, januar ima zgodovinsko tudi najmanjše negativne nihaje, saj še nikoli ni poskrbel za dvomestni odstotni upad tečajev, česar za druge mesece ne moremo trditi.
Seveda dolgoročna statistika nima velike napovedne moči za posamično leto, kar dokazuje tudi letošnji oktober, ki je prinesel kar 2,4-odstotno rast vrednosti indeksa in bil močno nad povprečjem.
Na drugi strani se je november zaključil s praktično nespremenjeno vrednostjo, torej bistveno pod zgodovinskim povprečjem za ta mesec.
Na koncu to vendar to ni tako nenavadno, saj ima dolgoročna porazdelitev mesečnih donosnosti vseeno lastnost, da vrednostim, ki presegajo povprečja, pogosto sledijo podpovprečne vrednosti, s čimer se vzpostavi vrnitev k povprečju.
O reinvestiranju bom podrobneje pisala v naslednjem tednu, ker je to tudi moja osebna strategija. Vse, kar sem kadarkoli ustvarila, sem reinvestirala. Niti cent ni šel za potrošnjo, vedno za investicije.
Reinvestiranje je zanimivo zato, ker o njem vsi govorimo, a ga presenetljivo malo vlagateljev zares izvaja. Če letos nismo reinvestirali dividend in dobičkov, smo zavrgli najmočnejšo silo dolgoročnega investiranja: obrestno obrestni učinek. Matematični genij Albert Einstein naj bi dejal: “Obrestno obrestni račun je osma čudežna sila sveta. Kdor ga razume, zasluži; kdor ga ne razume, plača.”
V epizodi o najbogatejših Slovencih smo slišali isto zgodbo: njihova strategija ni spektakularna, je monotona in dosledna, a učinkovita. Kapital ostaja v igri, čas opravi delo, investitor pa se ne vmešava po nepotrebnem.
To je drugi del decembrskega obračuna: kam z denarjem v 2026?
Če smo se letos naučili kaj pomembnega, potem je to, da trg kaznuje samozavest in nagrajuje potrpežljivost. Warren Buffett, legendarni investitor iz Omahe, je to povzel z značilnim humorjem: “Napovedi trga nam povedo veliko o tistih, ki napovedujejo, in nič o prihodnosti.”
Zato priprava na 2026 ne more temeljiti na prerokovanju makro zgodbe. Temeljiti mora na sistemu.
Prvi premik je psihološki: sprejeti moramo možnost, da bo leto 2026 verjetno bolj nihajno od 2025. Novo vodstvo ameriške centralne banke Fed, AI megatrend, ki se sooča z vse več izzivi, ameriške politične turbulence, kitajske makroekonomske nejasnosti, kripto nihanja – to ni okolje, kjer impulzivnost preživi.
Drugi premik je tehničen: strategija, ki preživi oboje – rast in padec. Reinvestiranje. Razpršitev. Manj impulzivnih odločitev. Več poudarka na procesu in manj na hrupu.
Kot bi rekel John Bogle, ustanovitelj Vanguarda in pionir indeksnega investiranja: “Ne iščite igle v senu. Kupite kar cel voz sena.”
Ironično: ravno to je najbolj podcenjena strategija za leto 2026 – manj lovljenja, več strukture.
– ali imam sistem, ki lahko preživi 2026, ne glede na iztek?
– ali lahko reinvestiram več?
– ali sem pripravljen na oboje: rast in padec?
– ali bom tudi prihodnje leto znova ujet v impulzivne reakcije?
Odgovori verjetno ne bodo glamurozni. So pa točno tisti, ki ločijo špekulante od investitorjev, ki so sposobni na dolgi rok plemenititi premoženje.
Konec novembra so nas trgovci zasipali s popusti. Decembra dobimo s strani borznikov poplavo napovedi, kaj nas čaka v 2026. Te napovedi jemljite z rezervo. Najbolj pomembno je, da ostanemo disciplinirani v tistih trenutkih, ko vse okoli nas kriči.
Če boste letos decembra naredili samo eno stvar, naj bo to iskren pogovor s samim sabo:
Kaj bom v 2026 delal drugače? Kateri del portfelja bom pustil pri miru? Kako bom poskrbel, da bo moj denar delal tudi takrat, ko bom sam dvomil?
O tem bomo govorili tudi na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov ter v posebni decembrski seriji e-pisem, kjer bom razčlenila, kako se investitorji lahko pripravijo na volatilno 2026.
Če imate vprašanje, dilemo ali temo, za katero bi si želeli, da se poglobili, mi pišite na marja@money-how.si.
December je pravi trenutek, da začnemo postavljati naložbene okvire — januar pa, da jih začnemo živeti.
Mimogrede, december je še zadnji mesec za davčne optimizacije. Morda lovite zadnje minute, pa vendar: preverite, ali se vam letos izplača unovčevanje dobičkov ali pobotanje izgub z dobički.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
