Z nestrpnostjo pričakujemo kotacijo delnice Vzajemne. Preden greva na vprašanja, vezana na kotacijo in poslovanje, bi vam rada zastavila dve aktualni vprašanji. Prvo vprašanje: obvezni zdravstveni prispevek se s 1. marcem zvišuje na 39,36 evra. Premier Robert Golob je pred časom zavarovalnice označil za dobičkarje, v zadnjih dveh letih pa se je ta prispevek zvišal za 12 odstotkov. Kako komentirate te podražitve?
Kot zavarovalničar bom rekel – pričakovano. Že pred leti smo izračunali, da je zaradi medicinske inflacije potrebna korekcija premije. Zdaj smo v situaciji, v kakršni smo. Sami si najbolj želimo, da bi bili vzporeden sistem javnemu oziroma državnemu sistemu v korist vsem zavarovancem in prebivalcem Slovenije.
Še eno zelo aktualno vprašanje. Cel vikend in danes spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kako ocenjujete ta vpliv geopolitičnih dogodkov? Cene nafte in zemeljskega plina so poskočile, cena zlata prav tako, imamo povečano volatilnost na finančnih trgih in negotovost. Vse skupaj lahko rezultira v neugodnih gospodarskih izgledih, vpliva na obrestne mere, potencialno lahko pride do stagflacije ali recesije. Kako menite, da bo geopolitika vplivala na poslovanje Vzajemne?
Geopolitika bo zagotovo vplivala; pravzaprav že vpliva. To so povečana tveganja, s katerimi se ukvarjamo. Zavarovalničarji smo znani po tem, da se s tveganji radi poglobljeno ukvarjamo. Upam, da bo politika, ki je to zakuhala, znala zadeve tudi razrešiti, bo pa to še nekaj časa vplivalo tako na borze kot na vse nas.
Ste pri planiranju poslovanja upoštevali te geopolitične scenarije? Vem, da upoštevate likvidnostna tveganja in borzna nihanja, ampak ali vključujete tudi geopolitiko?
Če sem povsem iskren, se bolj osredotočamo na zavarovalna, finančna, operativna in strateška tveganja. Zdaj, ko gremo na borzo, se seveda ukvarjamo tudi s tveganji vrednostnih papirjev. Geopolitičnih tveganj v ožjem smislu (npr. konkretni konflikti) zaenkrat nismo vključevali, razen načeloma, saj so ta tveganja prisotna že od vojne v Ukrajini naprej.
Veliko se govori o rezanju ključnih obrestnih mer, ki pa se bo zaradi teh pritiskov morda ustavilo. To bo na koncu vplivalo na poslovanje Vzajemne in zavarovalnic splošno.
Zagotovo. Finančna tveganja spremljamo in se nanje odzivamo. Konkretno o konfliktu med Izraelom in Iranom na našem naložbenem odboru še nismo preveč diskutirali, bo pa to verjetno postala zelo aktualna tema v prihajajočih tednih.
Preidiva na kotacijo delnice. 4. marec je “dan D”, ko bo delnica Vzajemne začela kotirati na Ljubljanski borzi. Kakšna so vaša pričakovanja?
Glede na to, da imamo dobro zastavljeno strategijo, ki jo uspešno izvršujemo, verjamem, da bomo povečevali vrednost podjetja za vse deležnike. Ljubljanska borza je manjša, zato likvidnost morda ne bo takšna kot pri klasičnih IPO-jih (prva izdaja delnic, op.a.). Delnice so bile dane našim zavarovancem, zato pričakujem, da bo začetek morda nekoliko bolj buren, a so pričakovanja dobra. Naša kapitalska ustreznost je ekstremna, trikrat višja od zahtevane. To zagotavlja varnost zavarovancev in verjamem, da je to na dolgi rok zanimiva delnica. Več pa po navodilih ne smem razkriti.
Lahko pojasnite, kaj mislite z “burnim začetkom”? Ali pričakujete prodajni pritisk delničarjev?
Težko ocenim, ker je relativno malo delničarjev preneslo delnice na trgovalne račune. Ker je borza majhna, ne vem, ali bo več prodaje ali povpraševanja. Z “burnim začetkom” sem mislil predvsem na nihanje vrednosti delnice v prvih dneh. Ne verjamem v ekstreme; pričakujem, da se bo delnica gibala okoli nominalne vrednosti z odkloni (plus/minus 20 odstotkov). Potem se bo zadeva stabilizirala.
Omenili ste težave z likvidnostjo na majhni borzi. Ali razmišljate, da bi v prihodnosti delnice Vzajemne kotirale na kakšni bolj likvidni borzi, npr. v Londonu, kot nekatere druge delnice, recimo NLB?
Zdaj zaključujemo fazo preoblikovanja in vstopamo na Ljubljansko borzo, kar je za Vzajemno velik zalogaj. Sem optimist in prepričan sem, da se bo zavarovalnica v prihodnosti pojavila še na kakšni drugi borzi, a ne v kratkem roku.
Omenili ste, da je delnice prevzelo malo delničarjev – po zadnjih podatkih Klirinško depotne družbe (KDD) okoli 6.400. Ali pri tako majhnem številu sploh pričakujete prodajni pritisk? Kaj menite, da bo teh 6.400 delničarjev naredilo?
Težko rečem. Največji delničar je ZZZS s 15,23 % (približno 11,2 milijona delnic). Preostalih 444.752 delničarjev je razpršenih, od tega jih je delnice na svoje račune preneslo le okoli 6.000, kar je za to borzo malo. Nekateri verjetno čakajo na analize strokovnjakov. Morda bodo nekateri prodajali, drugi kupovali, zato je težko oceniti. Ne predstavljam pa si, da bo v začetku ogromno transakcij.
Kakšna je struktura teh delničarjev? Veliko se govori o starejši populaciji, ki nima interesa za odpiranje borznih računov. Recimo moja mama (74 let) je delnice prenesla name, ker že imam posrednika.
Dejstvo je, da so upravičenci, ki so bili člani Vzajemne od leta 1999, danes starejši. Nekateri se s tem ne želijo ukvarjati. Zakonodajalec je omogočil prenose na sorodnike (zakonce, otroke, vnuke, nečake itd.). Na Vzajemni smo pripravili mehanizem, kjer bo te prenose na naših poslovnih enotah možno urediti brezplačno. Sicer je to možno tudi pri notarju ali na upravni enoti, a z nadomestilom.
Torej ni potrebna notarska overitev obrazca, če se to uredi pri vas?
Ne. Identificiramo prevzemnika in zadeva je urejena.
Pomembno je dodati, da so prenosi do 5.000 EUR oproščeni davka. Tehnično gledano s prenosom ni stroškov, tudi brokerji so te prenose iz KDD večinoma omogočili brezplačno.
Se strinjam, to je pomembno.
Omenili ste ZZZS kot 15,3-odstotnega lastnika. Kakšna je njihova vloga? So pasivni ali imajo strateška pričakovanja?
Zaenkrat ne čutimo posebne aktivnosti, smo pa v stalnih stikih, kot se spodobi za odnos z največjim delničarjem. Moja želja je, da bi Vzajemna strateško pripomogla k povezovanju v slovenskem zdravstvu.
Približno 10 % Slovencev se je odločilo za delnico namesto denarja. Kako to komentirate?
To se mi zdi razmeroma visok odstotek. To razumem kot znak zaupanja. Leta 2024 je Vzajemna z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubila 93 odstotkov prihodkov. Marsikatero podjetje tega ne bi preživelo, mi pa smo kapitalsko stabilni in imamo jasno strategijo.
Državna sekretarka Nikolina Prah je dejala, da nima smisla odpirati individualnega naložbenega računa (INR) računa samo za delnice Vzajemne, ker so stroški lahko previsoki glede na količino delnic. Ali je bila akcija uvedbe INR računov usklajena s kotacijo Vzajemne?
Ni mi znano, da bi bilo to usklajeno, čeprav časovno tako zgleda. INR se mi zdi izjemna priložnost za male vlagatelje in dolgoročno varčevanje, saj so davčne spodbude ugodne. Res pa je, da če nekdo želi delnice samo prodati, prenos na INR morda nima smisla. Bomo videli, kaj bodo ponudile banke (NLB, BKS, OTP, Ilirika).
Se spominjate zgodbe o Novi KBM iz let 2007–2008, ko je trg strmoglavil? Vas skrbi, da bi se ob trenutni volatilnosti zgodil podoben scenarij?
Skrb vedno obstaja, a verjamem v kapitalsko trdnost Vzajemne, ki nas bo obvarovala pred popolnim krahom. Želimo si poti, podobne NLB, ki je kljub zahtevnim okoliščinam na začetku postala uspešna zgodba.
Vas skrbi koncentracija lastništva ali vdor “sovražnih” lastnikov? Veliko se je govorilo o vinkulaciji (omejitvi prenosa delnic).
Vinkulacija je v našem statutu že od lanskega junija. Pojasnili smo, da iščemo komplementarne strateške partnerje. Nadzorni svet mora dati soglasje za prenose nad določenim pragom, a to ni samovoljna odločitev uprave, saj je zagotovljeno sodno varstvo. Če se pojavi resen strateški partner, bi bil to lahko pozitiven premik, hkrati pa je Vzajemna sposobna zgodbo peljati tudi sama.
Zakaj ste postavili prag pri 5 odstotkih? Kritiki pravijo, da to zmanjšuje likvidnost in odvrača institucionalne vlagatelje.
To se nam je zdel običajen prag. Namen ni zaščita lastnih pozicij, ampak zagotavljanje dolgoročne kvalitete razvoja Vzajemne. Podobne omejitve imajo tudi druga podjetja (npr. Perutnina Ptuj je imela 20 odstotkov). Če bi nekdo želel prevzeti večji delež, bi verjetno šlo za prevzemno ponudbo, s katero bi bili vsi zadovoljni, če bi razvijala našo strategijo.
Kakšna je dividendna politika?
Trenutno je nimamo, saj čakamo na stabilno dobičkonosnost. Leto 2025 bo temelj za novo strategijo 2028–2030, ko bomo dividendno politiko tudi zapisali. V naši strategiji je bila točka preloma (break-even) predvidena za leto 2028, a sem drzen in verjamem, da bi jo lahko dosegli že leta 2027.
Kako pa je bilo poslovanje v letu 2025?
Revidirano poročilo bo zunaj do konca aprila. Na ravni skupine pričakujemo boljše rezultate, kot leta 2024, na ravni same Vzajemne pa približno enako.
Lahko izpostavite tri strateške cilje do leta 2027?
Strategija sloni na treh stebrih: produkti in storitve, prodajne poti ter skupina Vzajemna. Fokusiramo se na specializirana zdravstvena zavarovanja, digitalizacijo in asistenco, kjer smo že zdaj odlični – 60 odstotkov zavarovancev usmerimo k specialistu že ob prvem klicu. Drugi del so širitve, lani smo vstopili na hrvaški trg. Tretji del pa je kapitalsko povezovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, da bi celoten proces – od diagnoze do rehabilitacije – ponudili pod eno streho.
Omenjali ste tudi “Bank Assurance” (sodelovanje z bankami). Kaj to pomeni?
Želimo sodelovati s komplementarnimi partnerji. Že sodelujemo z Modro zavarovalnico, iščemo pa tudi bančnega partnerja, da bi naše produkte vključili v njihove pakete. To je “win-win-win” situacija za banko, stranko in nas.
Kakšno je vaše mnenje o nakupu lastnih delnic?
O tem bomo razmišljali, ko bo dobiček stabilen, torej v obdobju 2028–2030. Takrat bo to smiselno.
Ste vi osebno delničar Vzajemne?
Na žalost nisem mogel biti, ker leta 2023 nisem bil zaposlen ali zavarovan pri Vzajemni. Kot “insajder” zdaj delnic ne smem kupovati do objave revidiranega poročila, bom pa zagotovo investiral v delnico družbe, ki jo vodim.
Za konec: zakaj bi delničarji morali obdržati delnico vsaj tri leta?
Večina delničarjev so naši zavarovanci. Če bodo obdržali delnico in ostali naši zavarovanci, bo vrednost podjetja rasla. Skupaj bomo ustvarjali vrednost na dolgi rok.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
