NLB je objavila poslovne rezultate za prvih devet mesecev letošnjega leta. Ustvarila je 406 milijonov evrov čistega dobička, bilančna vsota pa je prvič presegla 30 milijard evrov. Kreditni portfelj je zrasel za 11 odstotkov, provizije za osem.
Posebej zanimiva je dinamika pri posojilih prebivalstvu. Bruto posojila gospodinjstvom so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 14 odstotkov, pri čemer sta tako stanovanjski kot potrošniški del portfelja zrasla za približno 12 odstotkov. Povprečna obrestna mera stanovanjskih posojil znaša 2,88 odstotka, povprečna obrestna mera potrošniških posojil pa kar 8,24 odstotka.
Razlika med obema ni naključna, temveč jasno kaže, kje banka ustvarja največji donos: potrošniški krediti ostajajo eden najdražjih segmentov zadolževanja gospodinjstev.
Segment poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji je za NLB daleč najdonosnejši glede na vložena sredstva. V devetih mesecih je ustvaril 184 milijonov evrov dobička pred davki, kar je dobra tretjina celotnega dobička Skupine, čeprav predstavlja le okoli 17 odstotkov vseh sredstev skupine NLB.
To omogoča predvsem višina in sestava segmenta zbranih vlog prebivalstva, ki jih je bilo konec tretjega četrtletja že 10,4 milijarde evrov, medtem ko je banka v povprečju za obresti plačala le 0,34-odstotno povprečno letno obrestno mero.
Gospodinjstva torej brez pomisleka zagotavljajo banki daleč najcenejši vir financiranja, ki ga banka plasira naprej za posojila sodržavljanom, po obrestnih merah, ki so v povprečju višja za 4,2 odstotne točke, kolikor je znašala čista obrestna marža segmenta.
In ta marža je visoka tudi zato, ker denarja nikakor ne premikamo, niti v nakupe državnih obveznic, ki prinašajo med slabima dvema in tremi odstotki v ročnosti do deset let, če že ne zaupamo neobankam. Smo pa pripravljeni vsakič s prstom kazati na grozečo inflacijo.
Tržni delež NLB pri posojilih prebivalstvu je narasel na 32 odstotkov, pri depozitih posameznikov pa že dosega 37,1 odstotka. Gospodinjstva torej največkrat izberejo NLB kot glavno banko za hranjenje denarja – kar zmanjšuje konkurenčni pritisk na obrestne mere.
Sredstva v upravljanju v segmentu zasebnega bančništva so se v letu dni povečala na 2,750 milijarde evrov, število strank pa je preseglo tri tisoč. Dodatno so prilivi v vzajemne sklade NLB Skladi ostali visoki – 225 milijonov evrov v 2024 in 177 milijonov evrov v prvih devetih mesecih letos, kar je sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Z več kot 42-odstotnim tržnim deležem NLB ostaja največji ponudnik upravljanja premoženja v Sloveniji.
Slovenci smo evropski prvaki v kopičenju denarja, žal pa daleč od tega dosežka, ko govorimo o ohranjanju in plemenitenju premoženja. Gospodinjstva imajo po zadnjih podatkih Banke Slovenije na bančnih računih 28,5 milijarde evrov denarnih sredstev, od tega je 24,5 milijarde evrov v obliki vlog na vpogled – neobrestovanih, a vedno dostopnih. To pomeni, da 86 odstotkov naših prihrankov preprosto stoji in izgublja vrednost zaradi požrešne inflacije in le redke to moti. S tem deležem smo na prvem mestu v evrskem območju, kaže primerjava v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti, ki ga je pripravila Banka Slovenije.
Nadpovprečno posegamo tudi po gotovinskem poslovanju. Obseg bankovcev v obtoku se je v zadnjih petih letih povečal za 17 odstotkov in presega 7,2 milijarde evrov. Slovenija je po uporabi gotovine pri vsakdanjih nakupih na drugem mestu v EU, pred nami je le Malta, izpostavlja Blaž Brodnjak, prvi mož NLB, kjer upravljajo kar 70 odstotkov vse gotovine v državi. Brodnjak glavni razlog, zaradi katerega se vse več poslovanja odvija v gotovini, vidi v izjemno visoki obdavčitvi dela, kar del gospodarstva poriva v sivo cono. Denar torej ne le, da se neobrestovano kopiči na računih, temveč dobesedno nabira v žepih, predalih in domačih sefih.
Prihranki se sicer v zadnjih letih ne povečujejo enakomerno, opozarja Banka Slovenije. Najbolj so se okrepila stanja na računih najpremožnejše tretjine varčevalcev, pri čemer pomenijo zneski na računih najpremožnejših 1,7 odstotka gospodinjstev približno četrtino vseh vlog, medtem ko ima tri četrtine ljudi na računu manj kot 10.000 evrov.
Tabela prikazuje, kako so se bančne vloge gospodinjstev v Sloveniji v zadnjih petih letih premikale med različnimi vrednostnimi razredi. Ključni premik se dogaja pri višjih zneskih. Vloge do 30.000 evrov ostajajo razmeroma stabilne, brez večjih sprememb in z zelo počasno rastjo.
Največjo rast pa vidimo pri vlogah nad 50.000 evrov, zlasti pri segmentu nad 100.000 evrov, ki je zrasel s 5,1 milijarde evrov leta 2020 na kar 6,9 milijarde evrov leta 2024. Podobno se je razred med 50.000 in 100.000 evri povečal iz 5,3 na 6,8 milijarde evrov.
To jasno kaže, da največ varčujejo oziroma povečujejo svoje stanje prihrankov premožnejša gospodinjstva, medtem ko se stanje vlog pri nižjih razredih praktično ne spreminja.
Slovenija ima torej veliko prihrankov, vendar so ti vse bolj koncentrirani v rokah manjše skupine varčevalcev.
To pomeni, da ima Slovenija veliko prihrankov, vendar je povečevanje teh prihrankov koncentrirano – in ni posledica splošnega finančnega napredka prebivalstva, temveč rasti premoženja tistih, ki so že imeli več. S tem ko se vloge manj premožnih sploh ne plemenitijo, ko ležijo na banki, se razlike še povečujejo.
V tej zgodbi ni krivca, na katerega bi lahko pokazali s prstom. Težava ni v bankah, saj počnejo to, kar je zanje in njihove delničarje razumno in pričakovano. Tudi zato lahko delničarji računajo na drugo tranšo dividend NLB ob še vedno lepi visoki enomestni dividendni donosnosti, poslovodstvo pa še vedno napoveduje, da bo banka tudi v naslednjem letu beležila rast in dvomestno donosnost kapitala.
Težava je v nas. V navadi je, da denar držimo “na varnem”. A ta ima ceno. Plačujemo jo vsak dan z izgubljeno kupno močjo. Pustimo sicer, da naš denar dela, samo ne za naš račun.
Živimo v času, ko se napihuje več balonov. Morda Slovenci ne želimo tvegati. Morda so spomini na leto 2008 še vedno živi. A obstaja tudi tveganje, da s pretirano previdnostjo tvegaš prihodnost.
Tudi “neodločitev” je odločitev. In najpogosteje je najdražja.
Da politika centralnih bank pomembno vpliva na naše življenje, je jasno. Pričakovano znižanje obrestnih mer v naslednjem letu pomeni cenejše kredite in daljšo zabavo na borznem parketu. A vseeno smo videli manjši popravek na delniških trgih in kriptu. Razlog? Kratek stavek predsednika ameriške centralne banke: “Decembrski rez ni zagotovljen.”
Če je konec leta prinesel nekaj nervoze, to še ni zgodba o zlomu. “Do pomembnejšega popravka ali zloma še ne bo prišlo,” je v podkastu Money-How povedal izkušen borznik Zlatko Turkovic. Nihanja v razponu 10 do 15 odstotkov so po njegovih besedah na tej točki cikla bolj hrup kot signal.
Dodatno branje
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
